Sadno drevje moramo posaditi pravilno, ker s tem zagotovimo dobro rast rastline, kar vodi tudi k bogatemu pridelku. Kakšne vrste in sorte sadnega drevja bomo izbrali, le odvisno od lokacije, tipa zemlje, klimatskih razmer in naših želja. Kdaj pa je pravi čas za sajenje?
Pred brstenjem
Manj občutljivo sadno drevje (zlasti jablane, hruške in slive) z golimi koreninami sadimo v obdobju mirovanja, torej še preden začno odganjati brsti. Sadimo ob dnevu, ko ni mraza, obenem pa morajo tla biti tla odmrznjena in ne premokra. Sadike v loncu lahko sadimo kadarkoli v letu, le ob prevročem vremenu ali ob mrazu ne. Zaradi slabših vremenskih razmer in mraza pozimi je nekatere sadne vrste priporočljivo saditi le spomladi, saj njihove sadike, ki jih posadimo jeseni, pogosto propadejo. To so: breskve, marelice, vinska trta, kutine, orehi in robidnice.
Pravilno sajenje
Spodaj opisani postopek se nanaša predvsem na jablano in hruško, naši najbolj pogosti sadni vrsti, razlagajo strokovnjaki Kalia centrov. Sicer pa principi sajenja ostajajo enaki tudi za druge vrste sadnega drevja.
• Za sajenje potrebujemo kakovostno sadiko, hlevski gnoj ali mineralno gnojilo z majhno vsebnostjo dušika, na slabih tleh še dobro prst, ki nadomesti iz-kopano, primerno orodje (lopata, vile, samokolnica, vedro, sadjarske škarje), kol (dolg vsaj dva metra in naravno vezivo), mrežo proti voluharju.
• Sadilno jamo izkopljemo približno pol metra globoko in v premeru nekoliko širšo. Pri slabših tleh napravimo večji izkop. Izčrpane sadike je pred sajenjem dobro namakati vsaj pol ure. Namakamo jih v mešanici vode, ilovice in preperelega hlevskega gnoja (vsake sestavine naj bo tretjina).
• Dno izkopa z lopato zrahljamo, nato pa v jamo zmečemo narobe obrnjeno rušo od izkopa. Čez to damo za dvoje vil gnoja, prek tega pa plast zemlje in vse skupaj dobro pohodimo.
• Na sredino jame postavimo mrežo proti voluharju, tako da je vsaj deset centimetrov nad ravnino tal.
• Zapičimo kol (ta mora biti na severni strani drevesnega debla), nato pa boljšo prst nasujemo v obliki stožca, da na njem razporedimo korenine sadike, ki smo jih poprej skrajšali, če so bile res predolge ali poškodovane. Med sadiko in kolom naj bo deset centimetrov razmika.
• Korenine drevesa obsujemo s kakovostno prstjo, sadiko pa medtem držimo in jo vmes z občutkom rahlo potresemo v navpični smeri. Rahlo prst, ki se tako prileže koreninam, le blago pritisnemo z nogo.
• Nasuto zemljo ob obodu izkopa močno zahodimo, da se posede. Tako pogreznjen obroč zapolnimo s hlevskim gnojem; tokrat ga dodamo manj kot na dno.
• Jamo obilno zalijemo in počakamo, da vse popije. Če je zemlja zelo suha, jamo prvič zalijemo že pred sajenjem. Obilno zalivanje je bolj koristno kot teptanje zemlje, na oba načina pa iztisnemo odvečen zrak iz jame in tako vzpostavimo tesen stik korenin z zemljo.
• Jamo pred koncem dosujemo z zemljo do vrha ali raje nekoliko više, ker se zemlja s sadiko vred sčasoma posede. Glejmo, da bo imela kasneje vraščena sadika cepljeno mesto 5-8 centimetrov nad tlemi.
• Sadiko privežemo h kolu na njegovo senčno stran, vez na sadiki pa naj bo zaradi posedanja više kot na kolu. Vrh sadike skrajšamo za do tretjino; na tem mestu bosta odgnala nov vrh in nova etaža (ogrodnih) vej.
Pozornost nikoli ni odveč
Pri sajenju sadnega drevja pazimo, da ne bi tal preveč pognojili; hlevski gnoj ne sme biti v stiku s koreninami; sadike ne smemo privezati pretesno, zemljo moramo dobro zaliti in paziti, da korenin ne zahodimo pregrobo.
