Jasna Marin
Richard Bisgrove, strokovnjak za okoljske spremembe in predavatelj z Univerze v Readingu v Angliji, je že pred dvema desetletjema poudarjal, da se pomlad v zadnjem obdobju vsako desetletje prične dva do šest dni prej in tudi poletja postajajo iz desetletja v desetletje daljša in bolj vroča. Ob tem je izpostavil, da je dvig povprečne temperature za eno samo stopinjo primerljiv s selitvijo v kraj, ki je 150 kilometrov južneje od nas. Ne nazadnje se že sedaj trava v poletnih mesecih pogosto povsem posuši, zelenjava, sadje in okrasne rastline prav tako utrpijo precejšnjo škodo, tudi drevesa poleti predčasno odvržejo liste. Vse pogosteje pa se dogaja, da vroče obdobje nenadoma prekine neurje z močnim nalivom in točo.
Zelene strehe in zalivalni sistemi
Da bi vroči dnevi na vrtu bili bolj vzdržni, poskrbimo, da bo okolje čim bolj zeleno: omislimo si zeleno streho - če že ne na hiši, jo imejmo vsaj na vrtni lopi, garaži ali nadstrešku. Zelena streha bo pripomogla k prijetnejši mikroklimi, privabila bo veliko različnih žuželk in ptic, prav tako bo zagotovila, da se bo voda s strehe ob nalivu manj silovito stekala v žlebe. Poskrbimo, da bo v poletnih mesecih na vrtu obilo zelene sence, kamor se lahko umaknemo v hudi vročini. Postavimo si pergolo, po kateri se bodo vzpenjali kivi, trta ali okrasne rastline, ki bodo osvežile ozračje.
Ljubitelji vročine
Če bodo poletja vse bolj vroča, bo dobro, če na vrt posadimo rastline, so se skozi tisočletja prilagodila vročim in sušnim klimatskim razmeram. Zanje so značilni bodisi bodikavi, ozki, usnjati, mesnati, srebrnkasti in sivi ali z laski poraščeni listi. Med rastlinami za bolj vroč podnebni pas spadajo drevesa, ki nimajo velike listne površine, denimo akacija, robinija, judeževec, ginko, ruj, sredozemski iglavci (brini, borovci). Od sadnega so za takšne razmere primerne marelice, breskve, citrusi, fige, kiviji, nektarine. Med vzpenjavkami glicinija, jasmin, krompirjevka, med trajnicami možina (Eryngium sp.), homulice, bodoglavec, okrasne trave med enoletnicami salivije, kozmeja, brahikoma, grobeljnik … V opisanih razmerah dobro uspevajo tudi sredozemska zelišča, kot so rožmarin, timijan, sivka, koprc, žajbelj, origano.
Zelenjavni vrt
Večina vrtnin na gredah raste kratko obdobje, torej zgolj nekaj tednov ali mesecev, tako da je na zelenjavnem vrtu treba v poletnih mesecih predvsem skrbeti za pravilno zalivanje in zastiranje, potem bodo lepo uspevale vse vr-tnine, ki smo jih bili vajeni doslej. Morda najbolj občutljive za pomanjkanje vlage so solate, zato jih bo bolje spomladi sejati prej in potem znova ob koncu poletja. Sicer pa naj bi vročino razmeroma dobro prenašale naslednje vrtnine: artičoka, jajčevec, sladka koruza, pak choi, kitajsko zelje, rukvica, tolščak, melona, lubenica, sladki krompir ali batata …
Zelenjavnim gredam bo dobro delo zastiranje s slamo in travnim odkosom. Ko poberemo zrel pridelek in odstranimo kakšno skupino vrtnin, tja posadimo solate ali rastline za zeleno gnojenje.
Varčno z vodo
• Voda s streh naj se steka v sode in vodne rezervoarje, da jo lahko v sušnih obdobjih uporabimo za zalivanje.
• Investirajmo v velike zbiralnike deževnice, ki jih vkopljemo v zemljo ali postavimo v klet, da bomo vse leto imeli dovolj vode za zalivanje.
• Vrtna tla zastirajmo z zastirkami iz organskih materialov (kompost, posušen travni odkos, listje ...), da se v zemlji ohrani čim več vlage.
• Za zalivanje okrasnih gred lahko uporabimo vodo od prhanja ali od splakovanja iz pralnega stroja.
Poletno zalivanje
Brez zalivalnega sistema ob podobnih poletjih, kot je letošnje, ne bo več mogoče ohranjati vitalnega vrta. Pri pripeki, ko je temperatura 35 stopinj Celzija, rastlin ne smemo zalivati s hladno vodo iz vodovoda ali vodnjakov, ker lahko rastline doživijo šok in odmrejo. Vrt zalivamo zgodaj zjutraj (pred sončnim vzhodom) ali zvečer (okrog 21. ure), ko je temperatura ozračja nižja. Zvečer lahko rastline rahlo popršimo, da jih osvežimo, ne delamo pa tega zjutraj, ker kapljice tvorijo leče, ki povzročijo ožig listov.
Rastlin ne zalivamo po listih, temveč zalijemo zemljo ob rastlini. Ni dovolj, da prst samo zmočimo. Zemlja na vrtu mora biti vlažna 20-30 cm globoko, ker navadno korenine segajo do te globine. Ali je zemlja mokra zadosti globoko, lahko preverimo s paličico ali lopato. Če zalivamo preveč, bo odvečna voda ostala neizkoriščena.
Zelo koristni so namakalni sistemi, ki počasi in nadzorovano dovajajo vodo v zemljo.
