Igor Selan
V zadnjem času se vse več občanov sprašuje, zakaj preko prenovljenega Glavnega trga in Koroške ceste ne pelje vsaj javni potniški promet. Ne nazadnje so tudi izsledki prometne študije, ki jo je mariborska občina naročila pri Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, pokazali, da bi bilo za javni potniški promet bolje, da bi vsaj mestne avtobusne linije 3, 12 in 15 ter primestne linije, s katerimi v mesto prihajajo dijaki in študentje, še naprej lahko vozile po Glavnem trgu in Koroški cesti, saj bi se dostopnost do središča mesta, srednjih šol, fakultet in UKC Maribor v primerjavi s sedanjo ureditvijo povečala.
Ob tem je zaradi spremembe linij tudi upadlo število potnikov, kumulativno pa je tudi več zamud avtobusov. Predvsem zato, ker so se številne linije preusmerile na preozke ulice v središču mesta, problematični sta predvsem Maistrova in Mladinska, ki sta preozki za velike avtobuse, zaradi česar ti vozijo čez oba prometna pasova, kar med vozniki avtomobilov povzroča še dodatno nejevoljo. "Dejstvo je, da smo s prenovo Glavnega trga in Koroške ceste občanom želeli dati nov življenjski prostor v historičnem mestnem jedru, kar nam je uspelo. A smo hkrati dostopnost, ki bi jo morali zasledovati z javnim potniškim prometom, zmanjšali," je že v začetku septembra v pogovoru za Večer priznal podžupan Samo Peter Medved.
Avtobusi počasnejši kot pešci
Z vprašanji, zakaj ne vozijo čez Glavni trg, smo se obrnili na mestnega avtobusnega prevoznika Marprom, a tam odgovarjajo, da so le izvajalec javnega potniškega prometa in da ravnajo v skladu z navodili naročnika, torej Mestne občine Maribor. A je Marprom v tem primeru vendarle predstavnik stroke, ne nazadnje so edini na tem področju s potrebnimi izkušnjami. "Gledano s stališča stroke, bi mestni avtobusni prevoz moral biti bolj atraktiven način prevoza skozi center mesta kot z osebnim avtomobilom. Samo tako bi namreč lahko dosegli cilje iz prometne strategije. To tudi ni nekaj, kar bi si izmislili v Marpromu, ampak je dajanje prednosti avtobusnemu prometu dobra praksa vseh tistih evropskih mest, ki želijo zmanjšati ogljični odtis. Vožnja čez Glavni trg in Koroško cesto bi vsekakor precej skrajšala potovalne čase z avtobusom, zdaj so namreč avtobusi celo počasnejši kot pešci," pravi direktor Marproma Bernard Majhenič.
"Koroško cesto je treba odpreti pa pika"
Žiga Hace iz Ljubljane, študent: "V Mariboru sem trenutno dva tedna, tako da težko sodim. Zapiranje mestnih središč se mi zdi dobro, ker je tudi bolj varno. Sam sicer prihajam iz Ljubljane, kjer je zaprtih kar nekaj cest ali pa so odprte samo za avtobuse in to se po mojem mnenju kar dobro odnese. Glede na debelino pločnikov se mi zdi, da tudi tukaj ne bilo nič narobe, če bi odprli cesto za javni promet."
Tomislav Prosen iz Maribora, nekdanji nogometaš: "Sem absolutno za odprtje ceste na Koroški cesti. Odprli bi jo za ves promet, ne samo javni. Večji del prometa gre namreč po Mladinski, kjer so šole in vrtci. To bo kolaps, če se bo tako nadaljevalo. Tudi tunel, o katerem se govori, je po mojem iluzija. Podobne reči so počeli tudi bivši župani in po mojem od tega nima nihče nič. Cesto je treba odpreti pa pika."
Dragica Kristovič iz Maribora, upokojena delavka: "Najraje bi videla, da bi ostalo tako, kot je urejeno zdaj, torej odprto samo za sprehajalce. Gneči bi se pa morali izogniti drugače, na primer drugje speljati cesto, ne tukaj ob Dravi."
Deniza Durić iz Velenja, ekonomska tehnica: "Mislim, da ne bi bilo dobro, če bi odprli cesto za javni promet. Odprt trg za javni promet imajo na primer tudi v Zagrebu in po mojem mnenju to ni dobra rešitev, ker je preveč prometa in nevarno."
Leonardo Golouh iz Hrastnika, študent: "Morda bi bilo zanimivo, če bi jo odprli za javni promet, ker sem za to, da se vidi lepota Koroške ceste, ki je sedaj tako urejena. Predvsem za starejše občane bi bila prednost, če bi bila kakšna avtobusna postaja tudi tukaj vmes." (ala)
In spomni na primer iz preteklosti: "Če želimo ljudi z avtobusi pripeljati v središče mesta, je treba zagotoviti dostopnost. Včasih sta bili med najbolj obiskanimi ulicami v mestu Partizanska in nekdanja Svetozarevska, danes Ulica slovenske osamosvojitve in Ulica škofa Maksimilijana Držečnika. Avtobusni postajališči pred Modno hišo in Večerom sta polnili center z obiskovalci, z izgradnjo Trga Leona Štuklja pa se je središče mesta izpraznilo."
"Avtobusni prevoz skozi center mesta bi moral biti bolj atraktiven način prevoza kot z osebnim avtomobilom"
Zakaj torej avtobusi vseeno ne vozijo po Glavnem trgu, ne nazadnje tudi v Ljubljani po Slovenski cesti avtobusni promet po zaprtju za osebna vozila nemoteno poteka, pa to ne moti nikogar? "Še enkrat, to je vprašanje za občino. Ne nazadnje smo mi predlagali, da bi čez Glavni trg vozila le ena sama avtobusna linija, ki bi okrepljena z električnimi avtobusi vozila vsakih pet minut. Ker bi vozila od glavne avtobusne postaje čez Glavni trg do obračališča pri Fontani, bi s tem presekala vse mestne linije, ljudje bi lahko potovali z enega dela mesta na drugega s prestopanji kamorkoli, potovalni časi bi se bistveno skrajšali, dostopnost do vseh pomembnih institucij v mestu pa bi se povečala," razloži Majhenič.
Podžupan Medved: Iščemo rešitve
Kot prizna tudi podžupan Medved, je z gradbeno-tehničnega vidika avtobusni promet na Glavni trg možno preusmeriti. "Vozišče je vsekakor sposobno sprejeti avtobusni promet, saj tako njegova širina kot nosilnost omogočata vožnjo avtobusov. Vendar tu ne gre samo za gradbeno odločitev. Res je, da bi si stroka, avtobusna in prometna, tam želela vsaj kakšno linijo električnega avtobusa, kar bi potovanja z javnim prometom vsekakor skrajšalo, a so druge stroke, arhitekturna, turistična in še kakšna, pa tudi občani, imele svoje poglede in si avtobusnega prometa tu ne želijo. Je pa res, da na občini vseeno iščemo rešitve. Razmišljamo, da bi tam morda vendarle omogočili vožnjo kakšnim manjšim avtobusom, ali da bi spremenili režim vožnje Maistra in s tem nadomestili sedanji izpad," odgovarja Medved.
Mariborski podžupan ob tem prizna, da na občini, predvsem s prilagoditvijo avtobusnih linij, niso reagirali dovolj hitro. "Tu nas vsekakor čaka še velika naloga, govorim predvsem o študiji optimizacije potniškega prometa," napoveduje Peter Medved.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
