Zaključen je natečaj za ureditev širšega območja Pekrskega potoka. Gre za edinstven način sodelovanja med stroko, občino in krajani, ki je dal kar najboljši rezultat, a za zdaj je rešitev le na papirju, a krajani upajo, da bo čim prej udejanjena v praksi in ne bo le še en projekt, ki je obtičal v predalu.
"Rešitve niso le lepe, ampak so tudi izvedljive"
Vključevanje krajanov
Preurejanje Pekrskega potoka v park je eden prvih projektov v mestu, ki so v prakso uvedli sodelovanje meščanov na način, kot ga doslej še ni bilo. V petek so v Novi vasi krajani prisostvovali predstavitvi izbrane rešitve in podali pripombe. A teh ni bilo veliko, ker so krajani v procesu sodelovali že od vsega začetka. Na več delavnicah ter s spletno anketo so določili smernice, ki naj jih v natečajnih nalogah arhitekti upoštevajo. Te so določili krajani sami v sodelovanju s strokovnjaki in občino, pomagali so tudi v Iniciativi Mestni zbor. Odločili so se, da na prvo mesto postavijo potok, ki naj "spet zaživi", ter da želijo pešcem prijazen park z drevesi, območji, kjer trava ne bo košena ... V natečajni komisiji za urbanistično-krajinskoarhitekturni natečaj park ob Pekrskem potoku so poleg predstavnika civilne iniciative sodelovali še Društvo arhitektov Maribor, komisiji pa je predsedoval mestni arhitekt Tomaž Kancler. Zdaj so rešitve predstavljene še na razstavi, do 3. januarja 2019 v poslovni enoti Mercator v Prušnikovi, nato pa v osnovnih šolah v bližini Pekrskega potoka in v Qlandii. Proces se je izkazal za uspešnega, ocenjuje Rebolj, zagotovo pa je prihranil številna negodovanja, saj so ljudje sami določili, kakšen park želijo.