"Situacija je resna, smo na pragu najhujše krize. Bolnišnice so prezasedene, čeprav vrha še nismo dočakali," je aktualne koronske razmere orisal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor dr. Anton Crnjac. Napovedal je, da "se bodo stvari še poslabšale s prilivom covidnih bolnikov, žal bodo necovidni programi odpadali." Zato je pozval, naj "državljani sprevidijo pomembnost situacije in med prazniki omejijo množično združevanje. Noč čarovnic naj mine brez mladine ali v sila zmanjšanem številu. Obiski grobov naj potekajo posamično. Pozivi stroke k cepljenju niso govorjenje na pamet, ampak imajo strokovne podlage."
Med bolniki cepljenih 15 do 30 odstotkov, najmlajši star 36 let
Razmisleki in ravnanja naj ne bodo sebična, ampak družbeno odgovorna in usmerjena k skupnosti, apelirajo mariborski zdravniki. Poleg Crnjaca so na današnji novinarski konferenci spregovorili še strokovni direktor UKC Maribor dr. Matjaž Vogrin, dr. Dušanka Vidovič, predstojnica oddelka za pljučne bolezni, in dr. Husam Franjo Naji, vodja klinike za interno medicino in kardiologijo.
Vogrin je dejal, da število covid bolnikov hitro narašča. Zato so se v koordinaciji z ministrstvom in drugimi bolnišnicami po Sloveniji dogovorili, da UKC Maribor nemudoma zagotovi dodatne kapacitete za covid bolnike. "Od danes naprej moramo zagotavljati prostor za 60 pacientov v akutni obravnavi in za 32 pacientov v intenzivni terapiji. Od prihodnje srede pa za 70 pacientov oziroma 34." Strokovni direktor ocenjuje, da to predstavlja "izjemen napor in zapiranje določenih oddelkov".
V covid oddelkih UKC Maribor dela približno 150 medicinskih sester in 40 zdravnikov. Kadrovski odliv so nadomestili, znajdejo se s prerazporejanjem zaposlenih. "Povprečna starost bolnikov na intenzivni terapiji je 65 let, cepljenih je 15 do 20 odstotkov, najmlajši je star 43 let. Na akutnem oddelku je povprečna starost 69 let, cepljenih je približno 30 odstotkov, najmlajši pacient je star 36 let," je navedel Matjaž Vogrin.
Zdravstvena oskrba vse slabša, smrtnost narašča
"Infekcijski oddelek je zaradi covida zaprt in je namenjen 35 do 40 covid bolnikom, ki so obremenili in povsem zasedli interno kliniko. Zaradi odpadanja rednih programov, ki jih tudi čez poletje nismo uspeli povsem pokrpati, imamo večji naval akutno obolelih internističnih bolnikov," je povedal Naji in izpostavil, da posledice covidne bolezni ne nosijo le koronski bolniki, temveč tudi drugi. Kakovost zdravstvene oskrbe se že leto in pol generalno poslabšuje, povečujejo se čakalne dobe, rezultati zdravljenja se slabšajo, narašča tudi smrtnost. Po njegovem prepričanju ne bo nič bolje, dokler ne bo več ljudi cepljenih.
Da "se bolniki dušijo," je poudarila Dušanka Vidovič. "Oddelek za pljučne bolezni je že en mesec več kot stoodstotno zaseden predvsem na račun respiratornih necovidnih okužb, ki pa prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom. Manevrskega prostora za krčenje programov je izredno malo." Tam so še onkološki in ambulantni, postcovidni bolniki, teh je "vsaj 20 dodatnih vsak teden. Pred vrati je gripa in tega se zelo bojimo. Že pred covidom so bili oddelki zaradi gripe polno zasedeni, zato pozivam ljudi, naj se cepijo tudi proti gripi."