Breda, glede na to, da sva novinarska kolega, bila pa si tudi moja teniška partnerica, predlagam, da se tikava. Danes (pretekli petek) si prejela odločbo o pokojnini. 1. julija odhajaš uradno v pokoj, si pa že na dopustu pred penzijo. Se zjutraj še zbujaš, misleč, da moraš v studio za mikrofon?
"Seveda se zbujam vsak dan okoli pol šestih, če ne, pa me zbudi mačka, ko sliši ptiče peti. Dnevi, ko sem odložila mikrofon, so še bolj naporni, tako da bi raje hodila v službo. Veliko je birokracije pri prehodu v pokoj, odpravljam se na morje in je treba še okoli hiše kaj postoriti. Na odločbo o pokojnini pa lahko kar nazdraviva, saj je presegla moja pričakovanja, ob čemer je zanimivo, da so k pokojnini največ prinesla zadnja leta delovne dobe še iz Jugoslavije. Priznam, da me je bilo malo strah, a sem zadovoljna, saj se bo s pokojnino dalo živeti."
Se te je že prijela fama, da upokojenci nikoli nimate časa?
"Tega se bojim in jih počasi začenjam razumeti, ker sem si splanirala veliko nalog, ne tako kot prej, ko sem rekla, to in ono bo že počakalo, radio in poslušalci imajo prednost. Ko bom v penziji, bom imela čas, sem si rekla, tudi za obiske. Tako se bom končno odpravila na obisk k sestrični na Švedsko, a najprej grem na morje. Sem že kar utrujena od cirkusa v zadnjih dneh!"
Za poslušanje radia ti še ni zmanjkalo časa?
"Radio pri meni je zmeraj prižgan, tudi ko me ni doma, ga posluša moja muca Lenka."
Poznamo te kot najbolj prepoznavni glas Radia Maribor, manj pa vemo, kako si zašla pred mikrofon.
"Moja ljubezen do radia se je začela pri babici, pri kateri takrat,1959. leta, še ni bilo elektrike, zato je stric prinesel mali tranzistor na baterije, ki so ga hodili poslušat vsi okoliški kmetje. Trdno željo, da bi postala novinarka, sem imela že v osnovni šoli, takrat mi je bila vzornica Oriana Fallaci. Ker mi je mama umrla pri desetih letih, mi je njeno podjetje dajalo štipendijo vse do konca gimnazije, pomagali bi mi še naprej, če bi šla študirat ekonomijo, a jaz sem vztrajala pri tem, da grem študirat novinarstvo. Čeprav sem pisala dobre spise, so me fascinirali glas, zvok in mikrofon. Skupaj z danes tudi že upokojenim kolegom Srečkom Trglecem sva tako prišla kot študenta novinarstva na mariborski radio na prakso. Začelo pa se je s pogovorom z direktorjem Jožetom Kušarjem, ki naju je preveril, ali znava napisati tisto znamenito novinarsko vest s petimi kaji. Prvo novinarsko nalogo pa mi je dal Janez Švajncer starejši, ko me je poslal na čebelarsko zvezo, da naj pripravim vest o čebeljem zarodu. Radovedno sem poslušala, kdaj jo bodo prebrali in če so jo kaj predelali. Zato sem si te čebele tako zapomnila do danes, ko smo letos uspeli 20. maj proglasiti za svetovni dan čebel. Največja valilnica kadrov pa sta bili mladinska in študentska oddaja, v katerih sem sodelovala vsa leta študija. Skozi to novinarsko valilnico so šli večina kasneje zaposlenih mladih novinarjev na radiu in tudi nekatera znana imena, ki so ubrala drugo pot. Med njimi sta bila na primer nekdanji župan Boris Sovič in znana sodnica in odvetnica Stanka Gavez Firm in še mnogi drugi."
"Osnovna novinarska pravila, kot je verodostojna, preverjena in nezlonamerna informacija, se z nobeno tehnologijo ne bi smela spremeniti"
"Maribor je po izgubi ekonomske moči zapravil še politično moč"
"Največje stranke bi morale sesti za skupno mizo in privabiti najboljšega županskega kandidata ter ga podpreti. Ampak tega filma ne bomo gledali"
