Štab mariborske civilne zaščite na Cesti proletarskih brigad je v petek dopoldne bolj ali manj prazen. S fotoreporterjem oprezava za zanimivimi zgodbami in motivi za fotografiranje, pa na prvi pogled ni kaj veliko videti. Sprejme naju poveljnik Štaba CZ Maribor Samo Robič, ki z namestnikom Matejem Zupaničem in še nekaj sodelavci dnevno dežura v prostorih štaba.
Kako pravzaprav upodobiti delo pripadnikov civilne zaščite in sodelavcev Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje Mestne občine Maribor, pa uslužbencev Režijskega obrata MOM, ki v času epidemije opravljajo različne naloge? Nekateri delajo od doma, drugi so na terenu ali v svojih prostorih, denimo sodelavci Rdečega križa, Karitas, raznih humanitarnih in nevladnih organizacij. Prostovoljci se vključijo po potrebi, pretekli konec tedna so denimo taborniki in skavti pomagali urediti prostore v UKC Maribor. "Naše naloge so trenutno bolj logistične, podporne. Zagraditev, namestitev šotorov pred ambulantami, premeščanje in opremljanje covid točk in podobno. Zaradi povečanega števila obolelih so potrebe po čiščenju objektov, pomagali smo urediti sivo in rdečo cono v Domu pod gorco, gasilska brigada je sodelovala pri premeščanju bolnišničnih postelj v dom starostnikov," našteva Samo Robič. Veliko lažje jim je kot spomladi, predvsem, ker so na voljo zaloge zaščitnih sredstev, ker so bili pripravljeni protokoli za vzpostavitev rdečih con, za premestitev okuženih in podobno. "Situacijo smo spremljali ves čas od prvega vala, cel september smo se aktivno koordinirali z UKC Maribor in ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, spremljali dogajanje v domovih starostnikov, se redno posvetovali z izpostavo NIJZ v Mariboru, te dejavnosti so se stopnjevale do razglasitve epidemije," Samo Robič pojasnjuje, v čem je zdaj bistvena razlika glede na pomlad, ko jih je epidemija ujela nepripravljene. Po drugi strani pa je zdaj veliko bolj kot v prvem valu obremenjen zdravstveni sistem, saj je okuženih in bolnih več.
Socialne in psihosocialne stiske
Toda sama bolezen ni edina težava, s katero se srečujejo. "Marsikdo potrebuje pomoč v prehrani, dostavo jim zagotavljamo iz Doma pod gorco, prav tako jim priskrbimo potrebna zdravila," opisuje Samo Robič. Veliko ljudi se obrne na civilno zaščito po telefonu ali elektronski pošti, prosijo za pomoč ali iščejo informacije. "Nekateri so v duševni stiski, zato imamo tudi protokole, kdo zagotavlja psihosocialno pomoč. Sporočajo nam o težavah v domačem okolju, kličejo, ker se ne strinjajo z ukrepi ali ker bi želeli prijaviti koga, ki ukrepe krši. Nekatere moramo samo usmeriti na pravi naslov, jim pomagati s podatki, če je možno, pa pomagamo sami," sogovornik našteva primere, ki jih zaznavajo v klicnem centru. Poleg toplih obrokov zagotavljajo tudi prehranske pakete vsem, ki so se znašli v socialni stiski: "Nekaj takih primerov je bilo Rdečemu križu, Karitas in centru za socialno delo znanih že prej, pridružili so se jim prosilci, ki potrebujejo pomoč zaradi karantene ali socialne izolacije. Marsikdo se je znašel tudi v finančni stiski. O upravičenosti do denarne pomoči odloča humanitarna komisija, ki deluje pod okriljem Mestne občine Maribor." Tesno sodelovanje z MOM je po Robičevih besedah nujno za lajšanje vsakdanjega življenja občanov, ne samo bolnih.
Veliko bolj kot v prvem valu je zdaj obremenjen zdravstveni sistem
Sredi sobote pozvoni telefon, Samo Robič sporoči, da so ga iz UKC Maribor dopoldne prosili za nekaj prostovoljcev, ki bi jim pomagali urediti prostore. Odzvali so se taborniki in skavti, novinarji v stavbi nismo bili zaželeni, da ne bi po nepotrebnem vnesli morebitne okužbe. Razumemo in spoštujemo. Še veliko zgodb bo za napisati, najraje takih s srečnim koncem.