Direktorja Ptujske kleti in piarovec Dialoga na sodišču: Očitajo jim goljufijo na škodo Evropske unije

Družbo Ptujska klet, ki je tik pred koncem minulega leta dobila nove lastnike, pred tem pa je bila del skupine Perutnine Ptuj, pesti še nerešen sodni spor. Na zatožni klopi se pred sodnikom Boštjanom Polegekom na Okrožnem sodišču v Mariboru zaradi goljufije na škodo Evropske unije in zaradi zlorabe položaja v gospodarstvu in ponareditve poslovnih listin zagovarjajo nekdanji direktor Ptujske kleti Alojz Erlač, njegov naslednik Vinko Mandl, ki je pred tem opravljal funkcijo direktorja trženja in prodaje na tujih trgih, Branko Vodušek, nekdanji dolgoletni prvi mož piarovske agencije Dialog, in Ptujska klet kot pravna oseba. Grozi jim od eno leto do osem let zapora.

Vrnili 340 tisoč evrov

Dogodki sežejo dobro desetletje nazaj. Za promocijo na tretjih trgih, torej zunaj EU, je Ptujska klet pridobila znatna sredstva iz evropskih kmetijskih skladov, ki jih je porabila v letih 2010, 2011 in 2012 za promocijo v BiH in ZDA. Pri tem je za izvedbo projektov promocije najela družbo Dialog. Čeprav je agencija za kmetijske trge na kmetijskem ministrstvu prvotno ugotovila, da so program izvedli v celoti, je podrobnejši inšpekcijski nadzor, ki ga je opravila Carinska uprava RS, pokazal številne nepravilnosti. Ptujska klet je nato dobrih 340 tisoč evrov tako pridobljenih evropskih sredstev vrnila, davčna uprava pa je podala kazensko ovadbo.

Obtožnica je obsežna in vsebuje številno dokazno gradivo. Po mnenju specializiranega državnega tožilstva je Ptujska klet preko agencije za kmetijske trge pridobila evropska sredstva, ki jih je uveljavljala na podlagi poslovnih listin oziroma računov, ki po presoji davčnega organa in delno tudi agencije niso bili verodostojni.

Direktor Ptujske kleti naj bi bil plačeval račune družbi Dialog na podlagi fiktivnih poslovnih listin v škodo svoje družbe, tako so lahko pridobili evropska sredstva, čeprav po mnenju tožilstva storitve niso bile opravljene. Pa tudi, da so vodilni v Ptujski kleti plačevali račune Dialogu na škodo Ptujske kleti. Denar naj bi bil prenakazan na račun v tujini.

Bosanska družba izdajala račune z datumom, ko še ni obstajala

Sojenje se je začelo lani oktobra in nadaljevalo v tem tednu. Na narok tokrat ni pristopil Branko Vodušek. Izostanek je sicer opravičil, a brez zdravniških dokazil, njegov zagovornik odvetnik Rudi Potrpin pa je še pred narokom neuspešno zahteval preložitev obravnave, nato pa podal zahtevo za izločitev celotnega senata oziroma predsednika senata. Sodnik Polegek je ostro reagiral, da je zahteva za izločitev podana izključno zaradi zavlačevanja kazenskega postopka, saj pred tem niso uspeli s preložitvijo naroka, poleg tega je bilo od oktobra sojenje že večkrat preloženo. Med drugim je odvetnik utemeljeval izločitev, ker je sodnik na prvi obravnavi zavrnil priznanje odgovornosti pravne osebe, Ptujska klet je namreč bila pripravljena krivdo priznati, denar so tudi vrnili, a sodnik priznanja ni sprejel, saj je priznanje odgovornosti pravne osebe vezano na kaznivo dejanje, ki ga storijo fizične osebe, ki pa dejanja nista priznali in sta vztrajali pri nedolžnosti.

O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora, ki so ga opravili leta 2013, je pričala davčna inšpektorica Alenka Kolar. Povedala je, da so podrobno pregledali račune za promocijske dogodke v Bosni in Hercegovini in ZDA in jih tudi navzkrižno primerjali. V BiH so se povezali s tamkajšnjim davčnim organom. Pri tem so ugotovili, da je nekatere račune izdala bosanska družba Komunikacijska arhitektura, ki na dan, ko je bil izdan račun, še sploh ni obstajala, za nekatere račune je bosanski organ ugotovil, da v poslovnih knjigah te družbe niso zavedeni. Nadalje so ugotovili, da se računi primarnih izvajalcev niso ujemali z računi, ki jih je Ptujska klet predložila agenciji, pač pa so bili precej nižji. Za račune v BiH so potrdili, da izkazujejo lažne podatke, je povedala priča.

Stroški za tri, službena pot za enega

Računov, izdanih za promocijo v Ameriki, niso mogli preveriti s tamkajšnjim davčnim organom, ker med Slovenijo in ZDA ni pravne podlage za takšno sodelovanje, zato so ugotovitve temeljili tudi na tem, ali so se posamezni poslovni dogodki sploh zgodili, kar so preverjali tudi na podlagi službenih poti delavcev Ptujske kleti. Kolarjeva je povedala, da so bili prijavljeni stroški za bivanje v ZDA za tri ljudi, Ptujska klet pa je glede na lastne podatke tja napotila le enega. Ker kljub pozivom Ptujska klet po presoji davčnega organa ni predložila dodatnih dokazil, recimo računov primarnih izvajalcev, ki bi utemeljevali čas nastanka stroška in njegovo višino, so zaključili, kot da se dogodek ni zgodil.

Stanislav Klemenčič, zagovornik Alojza Erlača, je izpostavil, kako da se storitve niso izvedle, ko pa so v Ptujski kleti predložili plakate, brošure, fotografije postavljenih jumbo plakatov. "Za davčni organ je premalo dokaz, da se je dogodek zgodil, pomembno je kdaj in s kolikšnimi stroški," je bila jasna inšpektorica. Želeli bi recimo račun podjetja, ki je natisnilo promocijski material, pa ga niso dobili. Za nekatere dogodke, kot je bil dogodek v Washingtonu, so ugotovili, da so bili, ampak ne v tolikšnem obsegu in s stroški, kot so jih prikazali za pridobitev evropskih sredstev.