Na balonu je ves čas visel tudi ogromen odprt dežnik, katerega skrivnost se je razkrila šele ob koncu akrobatske točke. Ko se je zrak v balonu pričel ohlajati in je pričel padati proti tlom, je artist zgrabil dežnik, odskočil in se z njim varno spustil na tla. Navdušenje je bilo nepopisno in "mladega čudodelca" so takoj nagovorili, naj se vrne prihodnje leto. Žal je to namero preprečila tragična nesreča.
Mariborčani so ostali navdušeni nad letenjem. Spremljali so razna predavanja in filme o dviganju balonov, ki so jih predvajali v leta 1896 odprtem potujočem mestnem kinu. Dodatno zanimanje je podžgal dogodek 9. avgusta 1909. Tega dne sta se v Celovcu z balonom dvignila nadvojvoda Peter Ferdinand in Jožef Ferdinand. Najprej ju je zahodni veter nosil po dolini reke Drave do Mute, kjer sta na krov vzela podporočnika Königa. Skupaj so nadaljevali polet in proti večeru s spretnim manevriranjem pristali v bližini Ruš. Številni domačini so balon pomagali pritrditi na tla, v Maribor pa poslali odposlance javit novico in pripeljat vojaško pomoč. A Mariborčani so že prej opazovali pristajanje "leteče hruške" in tako rekoč ves Maribor se je radovedno odpravil proti Rušam navdušeno pozdravit hrabre letalce. Bojda take množice mirne Ruše do takrat še niso videle.
Pristanek "leteče hruške" v Rušah pa je najbolj razvnel domišljijo pri mladini. Po celem mestu so delali majhne balone iz papirja in pod njih obešali pločevinaste škatlice s petrolejem. Ko so tega prižgali, je topel zrak dvignil modelčke v zrak in po nebu nad Mariborom je nemalokrat letelo na desetine majhnih lučk. Vse dokler ni policija tega početja prepovedala. Eden od teh balončkov je namreč padel na hišo na Koroški cesti in povzročil požar.
