Najdišče v Radvanju je bilo odkrito med arheološkim nadzorom izgradnje zahodne mariborske obvoznice leta 2007. Zaradi bližine že znanih arheoloških ostalin je bilo tam pričakovati sledove poselitve, kljub temu pa so bile starost, ohranjenost in količina najdb presenečenje tudi za arheologe. Kaj kmalu je bilo jasno, da segajo ostanki naselbine globoko v prazgodovino, v čas na prehodu iz mlajše kamene v bakreno dobo, torej med peto in četrto tisočletje pred našim štetjem. Za boljšo predstavo: to je dobrih tisoč let pred pričetkom gradnje angleškega Stonehangea in še petsto let več pred znamenito Keopsovo piramido v Gizi.
Ostanki segajo v prazgodovino
Izkopavanja je v letih 2007 in 2008 izvajal mariborski Zavod za varovanje kulturne dediščine pod vodstvom Mire Strmčnik Gulič. Na približno deset tisoč kvadratnih metrih raziskanega terena je bilo odkritih čez dvajset stanovanjskih in gospodarskih objektov ter velika količina ostankov keramičnega posodja in kamnitega orodja.
"Zagotovo gre za najdišče, iz katerega imamo največ kamnitih najdb iz tega časa v Sloveniji, morda pa je tudi največje najdišče glede na količino keramičnih najdb," pravi arheolog dr. Bine Kramberger, ki je radvanjsko naselbino obravnaval v svoji doktorski disertaciji.
Poleg velike količine ostankov posod med keramičnimi najdbami velja posebej omeniti zajemalke in žlice različnih velikosti ter zanimiv pečatnik, ki je služil verjetno tudi za potisk tkanin. Najbolj pa je arheologe begala približno trideset centimetrov dolga in dobrih šest centimetrov visoka ovalna posoda z držajem na eni strani in močno ožganim kljunastim izlivom na drugi. Bila je preveč okorna in pretežka, da bi bila običajna kuhinjska posoda. Prav ožganost na izlivu in sledi zoglenelih organskih ostankov pa so nakazovale rešitev uganke. S poskusom na izdelani repliki in analizami ostankov je dr. Kramberger potrdil svojo hipotezo, da je nenavadna posoda služila kot svetilka. Za "gorivo" so po vsej verjetnosti uporabljali živalski loj, kot stenj pa so služila volnena, lanena ali kakšna druga vlakna.
Delavnice kamnitega orodja
Že prej je bilo omenjeno, da je bilo v Radvanju najdišče z izjemno količino kamnitih najdb, in te so običajno za javnost tudi najbolj zanimive in atraktivne. Tako je bilo odkritih več kot sedemdeset celih ali fragmentiranih kamnitih sekir, tolkačev pa puščične konice in veliko raznih majhnih orodij (strgal, praskal in klinic). Poleg količine in raznolikosti kamnitih orodij pa so bili za arheologe vsaj tako pomembni tudi izkopani polizdelki, kamnita jedra, ki ostanejo pri izdelavi manjših rezil, in 18 najdenih izvrtkov. To so valjasti ostanki vrtanja lukenj v kamnite sekire s pomočjo posebne naprave, votle kosti in kremenčevega peska. Večina teh kamnitih ostankov je bila najdena znotraj ali v bližini več objektov, tako da lahko z veliko gotovostjo trdimo, da so bile to prave delavnice kamnitega orodja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
