Vodni stolp je bil del srednjeveškega obrambnega sistema mesta, tako stoji že od leta 1555. Skoraj na istem mestu. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so pričeli graditi hidroelektrarno Zlatoličje in so v Melju reko zajezili, se je gladina dvignila za dva metra in pol. Zavoljo tega je bilo treba porušiti kar nekaj starih hiš, padle so znamenite Benetke in rušitev je grozila tudi Vodnemu stolpu. Na srečo se je gradbeni inženir Jože Požauko domislil rešitve - da bi stolp enostavno dvignili.
Izdelal je načrte in pod njegovim vodstvom je dvigovanje tega skoraj 1500 ton težkega orjaka tudi potekalo. Najprej so v notranjosti in na zunanji strani zidov odkopali za meter in pol globoko zemlje, sami temelji stolpa segajo še globlje. Na odkopani globini so stolp vodoravno prerezali, ga utrdili in ročno, s 14 hidravličnimi dvigalkami, postopoma, po 16 centimetrov naenkrat, dvignili za 2,6 metra. Sproti so podlagali hrastove pragove, nastale odprtine pa zapolnili z že prej pripravljenimi betonskimi bloki, da delo zaradi sušenja betona ne bi preveč zastajalo. Sam dvig je bil leta 1968 zaključen v nekaj mesecih, sledili so še zaključno betoniranje vstavljenih delov zidu, dokončno utrjevanje rečne brežine in urejanje okolice.
V letu, ko se je reševal Vodni stolp, je kakšnih 3000 kilometrov južneje, v Egiptu, potekal največji podvig reševanja svetovne kulturne dediščine v zgodovini. In, zanimivo, tudi tega je povzročila gradnja elektrarne. Egiptovske oblasti so se namreč odločile pri mestu Asuan ob reki Nil postaviti ogromen jez za hidroelektrarno. Tako nastalo Naserjevo jezero bi med drugim poplavilo tudi starodavno svetišče Abu Simbel iz 13. stoletja pred našim štetjem, zgrajeno v času vladavine faraona Ramzesa II.
V reševanje te kulturne dediščine neprecenljive vrednosti se je s strokovnim znanjem in finančnimi donacijami vključil cel svet. Svetišče so razrezali in ga kos za kosom preselili na višje ležečo lokacijo ter ga tam ponovno sestavili.
Reševanje mariborskega Vodnega stolpa je bila seveda operacija mnogo manjših razsežnosti kot reševanje svetišča Abu Simbel v Egiptu, a je bila plod domačega znanja in za ohranitev mestne dediščine izjemnega pomena. Edinstveni gradbeni podvig je med Mariborčani vzbudil izjemno zanimanje.
