Veliki pajesen je malokomu znan kot moško drevo sicer invazivne dvodomne drevesne vrste, ki izvira iz Kitajske. Čeprav njegova starost ni vrtoglava, se zdi, da veliki pajesen na "mestnem balkonu" (kot pogovorno pravimo Židovskemu trgu) med nami raste že dolgo.
Prikliče spomin na Kramarski sejem
Ime tistega, ki je zasadil veliki pajesen (Ailanthus altissima), ostaja neznano. Vpogled v arhive razkriva, da drevesnega osamelca v šestdesetih letih še ni bilo. "Je pa zelo podoben habitus takrat obstoječega drevesa na območju današnjega vrtca," pojasni arboristka Tanja Grmovšek. Krajinski arhitekt Niko Stare doda, da se ne uštejemo kaj dosti ob zapisu, da je bilo drevo najverjetneje zasajeno v desetletju med sedemdesetimi in osemdesetimi leti, ko je mesto živelo v povsem drugačnem utripu.
Tudi v današnjem galerijskem objemu ob sinagogi je veliki pajesen tihotni pričevalec spominov za Maribor nadvse pomembnih posameznikov, skupin in raznolikih dogodkov. Današnjemu direktorju Sinagoge Maribor Borisu Hajdinjaku omemba drevesa prikliče spomine na obiskovanje Kramarskega sejma, ki je tukaj potekal v osemdesetih letih. Dr. Marjan Toš, zgodovinar in nekdaj vodja Sinagoge Maribor, se spominja, da je ob njegovem prihodu leta 2001 veliki pajesen veselo rasel. "Ob njem so se odvili tudi nekateri naši dogodki. Celo posamezne filmske sekvence smo posneli. O njegovi starosti ni nihče nikoli govoril. S starih fotografij je mogoče ugotoviti, da so bili med zgradbo sinagoge in Židovskega stolpa v povojnih letih še vrtovi z zelenjem in sadnim drevjem. Vse se je spremenilo po ureditvi Židovskega trga. Kdaj točno je bilo na trgu med sinagogo in stolpom posajeno drevo, mi ni znano," pravi Toš.
"Vse se je spremenilo po ureditvi Židovskega trga"
Moško drevo brez potomcev
Veliki pajesen je znan kot pogosto drevo Vzhodne Azije, ki so ga v naše kraje prinašali zaradi načrtovanja in oblikovanja drevesnih parkov. Raste lahko povsod: na kamnitih območjih, v mestih, ob gozdovih in cestah. Ta tujerodna drevesna vrsta lahko v dvajsetih letih z rastjo preseže tudi 15 metrov. Veliki pajesen na Židovskem trgu je, kot rečeno, moško drevo in ne ustvarja potomcev.
Prihodnjo soboto o ginkovih drevesih
Prihodnjič predstavljamo ginkova drevesa. Ob pripisani zdravilnosti plodov njihovi pahljačasto srčni listi navdihujejo celo sodobne oblikovalke in oblikovalce nakita.
"Ženska drevesa ne sadimo, bodo celo na državnem nivoju prepovedana," doda Grmovškova. Prejšnji teden je tako potekalo tudi odstranjevanja pajesena na Piramidi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
