Večji del pravoslavnih vernikov, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, je ob polnoči vstopil v novo leto. V Beogradu, kjer je sedež Srbske pravoslavne cerkve, so novo leto s koncerti pričakali na prostem. Tudi pri nas srbska pravoslavna skupnost praznuje vstop v novo leto. V Mariboru ga tradicionalno organizira Srbsko kulturno društvo, zadnjih pet let novo leto z bogatim programom pričakajo v centru Draš pod Pohorjem, kjer je sinoči zbralo okoli tisoč ljudi. Poskrbljeno je bilo za srbsko narodno glasbo, manjkale niso niti srbske kulinarične specialitete, recimo pečen odojek. Zabava je trajala do jutranjih ur, ljudje so se veselili in plesali.
Priprave tečejo celo leto
Predsednik društva Dalibor Ristić nam je povedal, da praznovanje novega leta organizirajo ne glede na kateri dan zapade. Ker je bilo letos iz sobote na nedeljo, je prišlo še več ljudi. "Pričakovali smo veliko ljudi, ampak ne pa takšnega števila. Začeli smo ob 18. uri, ljudje pa še cel večer prihajajo. Verjamem, da bo na koncu okoli tisoč ljudi. Na to se pripravljamo celo leto, kar nekaj časa vnaprej dogodek reklamiramo, prostor smo rezervirali pred enim letom. To je super priložnost, da se na enem mestu zberejo vsi naši člani. Podobno je tudi maja ali junija na našem letnem koncertu. To sta dva dogodka našega društva, na katera smo najbolj ponosni," pravi.
Poleg mariborskih gostov so prišli ljudje iz cele Slovenije, pa tudi iz tujine, pove Ristić: "Ogromno ljudi je prišlo iz Avstrije, tudi iz Srbije in s Hrvaške. To je najbolj odmevni tovrstni dogodek v Sloveniji. Sicer pravoslavno novo leto praznujejo tudi v Ljubljani, Kranju, Kopru. Takšnega števila gostov pa mislim, da nima nihče." In kaj je poleg druženja in zabave bistvo praznovanja? "Kakor praznovanju novega leta pritiče, bi moralo biti veliko naših običajev. Zadnja leta se je dogodek skomercializiral in je bistvo v tem, da se veselimo in družimo, odštevamo do polnoči in si še enkrat voščimo za novo leto. Pevci so iz Srbije. Letos smo želeli imeti zelo kvaliteten program. Našli smo jih v Beogradu, nastopali so v priznanem pevskem šovu Zvezde granda. En pevec je še iz Ljubljane, prav tako spremljevalni bend," je še o dogodku povedal Ristić.
Razprodano v začetku januarja
Prodajali so dve vrsti vstopnic. Tiste za 45 evrov so zajemale aperitiv, večerjo iz ruskega bifeja in penino ob polnoči. Na voljo jih je bilo 700, razprodali so jih v začetku januarja. Vstopnice brez večerje so stale 20 evrov, tudi te so hitro pošle, smo izvedeli.
Da je vzdušje odlično, je povedala Dragana Božović, članica društva. "Do 21. ure je prišlo 800 ljudi, pričakujemo pa jih še več. Poleg zabave in druženja je najbolj pomembno povezovanje. Saj vemo, glasba povezuje, tako gradimo in širimo našo skupnost. Ker je to v tem delu regije največji dogodek, pa tudi, ker je vikend, je prišlo veliko ljudi, sploh iz sosednjih držav," je pojasnila. Razen premora za večerjo, je glasbeni program tekel non stop. "Dvorano imamo na voljo do 3. ure zjutraj, pričakujemo, da se bo razvilo v vedno večjo zabavo. Odziv ljudi je zelo dober. Dogodek iz leta v leto nadgrajujemo, kar nam tudi daje zagon. Sploh, ko vidimo, da delamo nekaj dobrega," je dejala sogovornica.
Iz Avstrije je prišla pravoslavno novo leto v Maribor praznovat Gabriela Atić. Srečali smo jo med plesom. Povedala je, da na tako dobri zabavi že dolgo ni bila. "Prišla sem po dolgem času. Poleg zabave tukaj srečam tudi veliko prijateljev, s katerimi se ne vidimo pogosto. To je nek naš praznik. Skupaj pričakamo novo leto, se poveselimo. Seveda si s prijateljicami še povemo vse zamujeno, haha."
Večji del pravoslavnih vernikov novo leto praznuje 14. januarja, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za našim, gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Poleg Srbske pravoslavne cerkve bodo so opolnoči v novo leto vstopili verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu.
Primarna dejavnost folklora
Primarna dejavnost Srbskega kulturnega društva je folklora. Imajo pet starostnih skupin, od namjlajših do veteranov. Predsednk društva Dalibor Ristić pove, da imajo med 150 in 200 folkloristov. "Veliko nastopamo, hodimo na tekmovanja, na katerih dosegamo izjemne rezultate. Rad rečem, da nastopamo po celem svetu, čeprav nam ga še ni uspelo prepotovati. Bili smo na festivalih na Cipru, v Španiji, tudi na Folkartu na Festivalu Lent smo že nastopali. Smo kar prepoznavni. Tudi otroci so na dobri poti, da postanejo vrhunski plesalci. Stremimo h kvaliteti in spoštovanju do običajev. Na to smo najbolj ponosni," je še povedal o dejavnosti društva.