Dravska vila se je poslovila od reke Drave. V četrtek zvečer so 50 ton težko plovilo, ki so ga dan prej naložili na posebno prikolico, odpeljali izpred Mariboxa, kjer je na bližnjem parkirišču na odvoz čakala dobro leto dni. Pri nalaganju večjih težav ni bilo, četudi je ekipa za dokončanje dela potrebovala ves dan. Malo se je zapletlo, ko so ladjico prvič dvignili z avtodvigali, bila je namreč kakšnih deset ton težja, kot so pričakovali. Izvedeli smo, da naj bi se bila v trupu nabrala voda, zato so jo morali izčrpati.

Cilj nočnega transporta po cesti je bil Vukovar, izredni prevoz pa je potekal v dveh etapah. V prvi noči so turistično ladjico prepeljali do mejnega prehoda Obrežje, kjer je ostala čez noč, in naslednji dan nadaljevala pot do Vukovarja. Tam jo bodo splavili in bo po Donavi plula do končne destinacije Beograda. Ob 20. uri je konvoj krenil, ob dveh ponoči pa je prispel na hrvaško mejo. A povsem brez težav ni šlo. 

Pred začetkom vožnje alkotest

Organizacije zahtevnega transporta po Sloveniji se je lotil Jožef Ožvatič, čigar podjetje se ukvarja s spremstvom in organizacijo izrednih prevozov že 15 let in je pri projektu partner podjetja Dunavtrans Vukovar, ki je organiziralo del prevoza po Hrvaškem. Kot nam je pojasnil, se je njegova ekipa na premik težkega tovora velikih dimenzij pripravljala več mesecev. "Treba je izbrati pot, narediti elaborat, izmeriti podvoze, določiti, kje se moramo umikati," je naštel. Začelo se je z odstranitvijo količkov na koncu makadama pri Mariboxu, za kar je bilo treba pridobiti lastnikovo dovoljenje. Vključiti je treba tudi policijo. Ožvatič je še dodal, da je sam opravil meritve nadvozov. 

Sogovornik, ki je bil voznik prvega spremljevalnega vozila v konvoju, je izpostavil še več "malenkosti", na katere je pri tovrstnih prevozih treba biti pozoren. "Zapreti smo morali parkirišče, premakniti korita z drevesi, odstraniti količke. Po oddaji vloge je bilo treba pridobiti soglasje Nigrada kot lastnika občinskih cest, države za regionalne ceste, Darsa za avtoceste. Potrebno je tudi soglasje Elesa, Telekoma ..."

Policisti so preverili vsa potrebna dovoljenja, voznika tovornjaka sta morala opraviti alkotest. Dve policijski spremstvi sta ladjico spremljali do Slivnice, nato je z njo do Obrežja ostala le še ena patrulja. 

Počasi in previdno čez ovire

Začelo se je počasi. S hitrostjo hoje, počasne hoje. Centimeter za centimetrom se je tovorno vozilo premikalo čez prvo krožišče v Ulici kneza Koclja. Ob robnike otočkov so izkušeni delavci polagali kose lesa, da so se pnevmatike lažje zavrtele čez oviro. Nato je vozilo pospešilo, preden je zavilo levo v Industrijsko ulico. Kljub parkiranim avtomobilom je bilo tam dovolj prostora za široko ladjico, tudi zahteven obrat v križišču pri nekdanjem Intesu je izkušeni prevoznik kljub dolgemu tovoru izvedel brez težav. Preden so z Dravsko vilo zapeljali na hitro cesto, je Ožvatič še zadnjič izmeril višino tovora na ključnih mestih.  

Vsakič, ko so prišli do izjemno nizkega nadvoza, so morali prikolico in ladjico na njej s hidravliko spustiti. Kot se je izrazil sogovornik, "na nulo, da smo se skoraj vlekli po trebuhu". Prvi izziv sta bila tunela na vkopanem delu hitre ceste proti Slivnici. Strop sicer ni bil prenizek, a so z njega visele polomljene luči, kar je za slabih 20 minut ustavilo konvoj in vsa vozila za njim ter povzročilo kratek zastoj. 

Po dobri uri se je tovornjak varno vključil na avtocesto proti Ljubljani, pospešil na kakšnih 80 kilometrov na uro in se, kjer je lahko, umaknil povsem desno, da je bil prehitevalni pas prost za preostali promet. Spremljevalna vozila so nato morala pravočasno zapreti vsak uvoz na avtocesto in izvoz s počivališča, da se kakšno vozilo ne bi nesrečno vključilo v promet. Ob 22. uri je konvoj že peljal mimo počivališča Tepanje.

Prenizek semafor

Nadvoz pri uvozu Celje je na levi strani visok samo 4,5 metra, zato so morali na tem mestu zapeljati povsem na desno in na odstavni pas. Tudi na višnjegorskem klancu, kjer se cesta zelo zapira, je bilo zahtevno. Transport se je povsem ustavil, s hidravliko so ustrezno dvignili oziroma spustili levo in desno stran ladjice ter zapeljali pod nadvozom. Nepredvidena ovira pa je sledila, ko je bil konvoj že skoraj na cilju. V obliki prenizko nameščenega semaforja pri vstopu v podvoz na Griču. Višina štiri metre in pol je bila premajhna za varen prehod. A so premagali tudi to oviro. 

Organizatorja prevoza smo vprašali, zakaj niso ubrali poti na Hrvaško čez mejni prehod Gruškovje. Na slovenski strani s prevozom ne bi bilo težav, te pa bi se pojavile pri Krapini, kjer bi morali za predori zapustiti avtocesto in pot nadaljevati po regionalni cesti, kar bi bilo precej bolj zahtevno in veliko počasneje. "Težimo k temu, da čim več poti opravimo po avtocesti. Vendar pa niti dva prevoza nista enaka," je zaključil Ožvatič.