Gregor Grosman
Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor in Območna enota Rdečega križa Maribor v sodelovanju z Nogometnim klubom Maribor so pripravili že 13. krvodajalsko akcijo Vijol'čna kri za vse ljudi, ki jo organizirajo 3. in 4. septembra v prostorih stadiona Ljudski vrt. Krvi v Ljudskem vrtu pa ne darujejo zgolj navijači NK Maribor, četudi je med prijavljenimi veliko ljubiteljev nogometa. V zadnjih letih, ko poteka dvodnevna krvodajalska akcija, se z udeležbo približujejo številu tristo darovalcev, kar je približno 150 litrov krvi. Prvi dan letos so opravili 164 odvzemov.
Organizatorka in pobudnica akcije Mojca Pepelnik opaža, da se večina ljudi pod severno tribuno stadiona počuti zelo domače, tudi tisti, ki so na krvodajalsko akcijo prišli prvič. "Na enem izmed odvzemnih mest sem govorila z gospodom, ki mi je dejal, da smo ga prepričali, da prvič pride k nam. Kmalu za tem pa sem videla objem dveh, ki se od lanskega darovanja krvi nista srečala," razlaga Mojca Pepelnik. Po številu prijav so se že ob jutranjih odvzemih približali številu iz lanskega leta. Sogovornica, ki je kot nagrado za pogumne krvodajalce letos pripravila 300 belih majic, pa je dejala, da so veseli vsakega darovalca krvi in da še nikogar niso pustili pred vrati.
Ne pridejo samo navijači
Navijač Maribora Branko Ferk iz Vidma pri Ptuju je kri daroval že 93., od leta 2022 se udeležuje akcije v Ljudskem vrtu, upa pa, da mu bo zdravje dopuščalo priti do stotice. Prvič je življenjsko tekočino daroval leta 1985 v Sladkem Vrhu, ko je bil star 20 let. "Apeliram na mlade. Nič ni hudega pa še pomagaš ljudem, ki potrebujejo kri." Spomni se sestričninega sina, ki je potreboval transfuzijo.
Rene Kozar iz Maribora je roko injekcijski igli nastavil sedmič, krvodajalec pa je postal prav z akcijo Vijol'čna kri. "To je tradicija, z bratrancem prideva vsako leto," je dodal. Če lahko, se jima pridružijo prijatelji, nato pa gredo skupaj na malico. Kozar pravi, da ima zelo razumevajočega delodajalca: "Kot motivacijo dobimo še dodaten dan dopusta. Super se mi zdi, da se tudi s tem vzpodbuja krvodajalstvo." Sprva je sicer čutil nekaj strahu pred injekcijsko iglo, danes ga je premagal: "Na začetku malo pikne, potem pa odsediš in počakaš, da je konec. Osebje je zelo prijazno in komunikativno."
Prvič je na stol za krvodajalce sedel Jasmin Handanović, upokojeni vratar in trener vratarjev v mlajših selekcijah NK Maribor. V aktivni karieri in ob treningih, ki so običajno v času, ko poteka krvodajalska akcija, to ni bilo mogoče. "Ko si v profesionalnem športu, so telesni napori veliki, zato stroka krvodajalstvo športnikom odsvetuje. Že dolgo pa spremljam to krvodajalsko akcijo in vsakič sem bil impresioniran nad odzivom in solidarnostjo ljudi," je dejal bivši vratar.
Znani obrazi pomagajo
Na krvodajalsko akcijo Vijol'čna kri za vse ljudi je zelo ponosna specialistka transfuzijske medicine Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, ki je prisotna od prve leta 2011. "Pokazali smo primer dobre prakse. Sodelovanje s klubi in društvi je izjemnega pomena pri zdravljenju naših bolnikov. Znani obrazi nam pomagajo, da pridobimo več krvodajalcev." Zdravnica sodelovanje s športniki opisuje kot posebno pomembno, saj so to zdravi ljudje z zelo dobrimi psihofizičnimi sposobnostmi. Letošnje poletje je bilo zalog krvi dovolj, v zadnjih dveh tednih pa zlasti v severovzhodni Sloveniji zaznavajo rahlo pomanjkanje, zato so morali določene tipe krvi prepeljati iz drugih centrov. "Vemo, da so bili krvodajalci na dopustih. To je pričakovana situacija. Smo pa veseli te velike krvodajalske akcije, da bomo zaloge krvi dopolnili in bomo lahko uspešno zdravili naše bolnike."
V Centru za transfuzijsko medicino Maribor, od koder oskrbujejo tri bolnišnice (UKC Maribor ter ptujsko in murskosoboško bolnišnico), od leta 2010 spremljajo porabo krvi na teh lokacijah. "V treh bolnišnicah smo v povprečju porabili na teden štiristo enot koncentriranih eritrocitov. Letos je bila poraba za deset odstotkov manjša. Verjetno zaradi manj načrtovanih posegov. Zaradi tega ni bilo pomanjkanja krvi," razloži zdravnica Kavaš. Zelo si prizadeva, da bi se več pogovarjali o bazi krvodajalcev. Skrbi jo namreč, kako bo s sistemom čez nekaj let, in opozarja, da je premalo mladih darovalcev, starejši od 65 let namreč krvi ne morejo darovati.
Število krvodajalcev upada
Da Rdeči križ že več kot 70 let skrbi za to, da v Sloveniji organizirano poteka krvodajalstvo, pa je povedal Metod Dolinšek, sekretar RKS OZ Maribor: "Gre za zelo uspešno akcijo, ki služi javnemu ozaveščanju. Da je vsakdo, če je zdrav, lahko krvodajalec, je naše glavno sporočilo." Na območju Rdečega križa Maribor sicer organizirajo preko 70 krvodajalskih akcij letno.
"Ključno je, da je kri na razpolago v vsakem trenutku, ko je potrebna. To je varnost, ki jo s sistemom krvodajalstva, kakršen je v Sloveniji, želimo zagotoviti," poudari Dolinšek. Zato se trudijo večje količine krvi zbrati v prehodnem obdobju. "Konec poletja, v začetku jeseni se dinamika življenja poveča, so dela na kmetijah in tudi verjetnost za nezgode je večja. Vse to so razlogi, da je takrat dobro imeti večje zaloge krvi."
A tudi on opaža, da število krvodajalcev v Sloveniji upada. Postregel je z informacijo, da se je v zadnjih desetih letih na njihovem območju število krvodajalcev zmanjšalo za 25 odstotkov, približno takšna je statistika po vsej Sloveniji. Ne na račun mladih, ki se udeležujejo akcij, ampak na račun aktivne populacije, opaža Dolinšek. Zato si pri Rdečem križu želijo, da bi tudi v gospodarstvu direktorji in podjetniki prepoznali moč organiziranega krvodajalstva in njegov pomen za družbo.
