(FOTO) Ivica Kostelić na mariborskem Štuku: 22 dni totalnega bombardiranja vetra

Tjaša Gajšek Tjaša Gajšek
05.01.2024 15:26
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Tisto, kar je najbolj zanimivo, se dogaja, ko je kamera ugasnjena. Tam niste, da bi snemali, ampak da dirkate," je v Mariboru ob projekciji filma Transat ​dejal Ivica Kostelić. 
Sašo Bizjak

Že dobrih 15 minut pred projekcijo filma Transat nekdanjega hrvaškega vrhunskega smučarja Ivice Kostelića so prve vrste v dvorani Štuka zasedli otroci. Do 19. ure, ko je na prizorišče prišel tudi Kostelić, je bila dvorana polna, film o njegovi plovbi od Normandije do Karibov so si prišli ogledat predšolski otroci, študentje, upokojenci in drugi. Kostelić je med obiskovalci pozdravil številne svoje smučarske prijatelje iz Maribora, med drugim sta bila v publiki alpska smučarja Klemen Kosi in Mitja Dragšič, in jadralce. Za mnoge je zmanjkalo stolov in so si zato film ogledali stoje.

Kostelić je v dvorani pozdravil svoje slovenske smučarske in jadralske kolege. Na fotografiji s smučarjem Klemnom Kosijem.
Sašo Bizjak

Ščetkanje zob v družbi delfinov

Leta 2021 se je Ivica Kostelić s soskiperjem Francozom Callistom Antoinom podal na 22-dnevno regato Transat Jacques Vabrev. Gre za največje transatlantsko tekmovanje za dvojice, kjer se vsaki dve leti v štirih razredih preizkusijo elitna jadralska imena in vrhunski amaterji. Kostelić je na 12-metrski jadrnici Croatia: Full of Life tekmoval v razredu 40. S Francozom sta s kamero na krovu od starta do cilja stalno beležila svojo pot čez ocean. Kamera skiperja nam prikazuje posnetke v obliki nekakšnih kratkih vlogov.

Nabito polna dvorana mariborskega Štuka.
Sašo Bizjak

Nekateri med njimi so sproščeni, vidimo denimo Kostelića, ko si ščetka zobe, v ozadju pa ob njuni jadrnici plavajo delfini, pa kako si je Hrvat na krov ob tako imenovani dehidrirani hrani prinesel še česen, pašteto in domačo hrvaško salamo, do bolj tehničnih - boj z dežjem in vetrom in na drugi strani z brezvetrjem, motorjem, ki sta ga zalila voda in olje, ob dejstvu, da tudi spanje in obroke na morju določa veter. "Ni časa za spektakularne posnetke. Tisto, kar je najbolj zanimivo, se dogaja, ko je kamera ugasnjena. Tam niste, da bi snemali, ampak da dirkate. Zato imajo mnogi na krovu še snemalca," je po ogledu filma povedal Kostelić. Nato pa je - v slovenščini - odgovarjal na vprašanja obiskovalcev.

Zaskrbljeni Ante Kostelić

Vprašanj je bilo toliko, da si je Ivica Kostelić zanje vzel slabo uro, odgovarjal je odprto, lahkotno - da so se spraševalci opogumili in ga prijateljsko naslavljali z "Ivica" ter ga tu in tam tikali. Kako bi primerjal smučanje in jadranje? "Oboje je preizkus človeških zmožnosti. Ocean je zelo močen, najmočnejša sila, kar jih poznamo, zato med jadralci vlada ogromna solidarnost, saj je glavni konkurent ocean." Kako se jadrnica vrne na izhodiščno točko? "Če imaš veliko denarja, jo daš na večjo komercialno ladjo, mi tega denarja nimamo, zato smo pluli nazaj, šlo je zelo hitro, v 15 dneh," je odgovoril Kostelić. In kaj na njegove podvige poreče oče Ante Kostelić? "Ata ni najbolj srečen. Že ko sem pred šestimi leti šel na Grenlandijo, mi je rekel, da morava narediti eno samo pogodbo: Prosim, da umrem pred tabo. Zaskrbljen je, kar se mi zdi čudno, saj je ravno on človek, ki me je naredil takšnega, kot sem."

Ivica Kostelić z Mitjo Dragšičem.
Sašo Bizjak

Nekdanji smučar se je dotaknil tudi finančne plati športnega jadranja, ki je "na vrhunski ravni najdražji šport. To je šport sponzorjev. Če se hočeš z offshore jadranjem ukvarjati na lastne stroške, boš zelo hitro bankrotiral," je dejal in navedel nekaj številk: nove ladje v njegovem razredu stanejo od 800 tisoč do milijon evrov. Na voljo ima štiri- ali petkrat manjši proračun kot recimo Francozi, ki so med najuspešnejšimi narodi.

Naenkrat tišina

V filmu Kostelić pred startom napove, da je cilj regate najprej, da jo dokončata, in če jima to uspe, da končata v prvi polovici flote, med 45 sodelujočimi sta računala na 20. do 22. mesto. Končala sta med prvih pet, kar je bilo zanju veliko presenečenje. V tem razredu bi bivši alpski smučar rad vztrajal, zdaj pa snema nov film Svoboda, v katerem bo poskušal pokazati, kako na svobodo gledajo freeriderji.

In kaj je bilo prvo, kar je po 22 dneh, ki jih je v filmu opisal kot "totalno bombardiranje vetra", naredil ob vrnitvi na kopno? "Takrat je na cilju še zmeraj vladal 'lockdown'. Šli smo spat in Calliste mi je pripovedoval, da sem se sredi noči zbudil, vstal in dejal, da smo obstali. 'Hitro hitro, jadra je treba dati dol ...,' pa me je spravil nazaj v posteljo in rekel, da je vse v redu. Naenkrat je bila tišina."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta