Prejšnjo sredo je minilo natanko pol leta, odkar je Pomgrad s podizvajalcem, avstrijskim Strabagom, zasadil prvo lopato na trasi bodočega podaljška Ceste proletarskih brigad oziroma tako imenovane Limbuške obvoznice. Zaradi gradnje krožišča v križišču Limbuške ceste in Ceste Graške Gore dela precej vplivajo na vsakodnevne potovalne navade okoliških prebivalcev, saj je gradbišče le izmenično prevozno, po nekaj minut v vsako smer. Zaradi tega tako proti Rušam kot proti Studencem ves čas nastajajo krajši zastoji, v času prometnih konic pa tudi daljši. A, kot kaže, ne bodo več dolgo. Z deli na tem odseku bodo, če bo vreme gradbincem še naprej služilo kot doslej, končali še letos.
Glavni investitor Direkcija za infrastrukturo
"Na srečo je letošnja jesen zelo ugodna za gradbeništvo, zaenkrat smo tako finančno kot terminsko v mejah pogodbe," pravi vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji za infrastrukturo (Drsi) Tomaž Willenpart. Drsi je sicer glavni investitor 11,5 milijona evrov vrednega projekta, za gradnjo bo namenil 6,9 milijona evrov, preostanek, 4,6 milijona evrov, bo za izvedbo del namenila mariborska občina.
- Ideja o gradnji Limbuške obvoznice se je porodila leta 2006.
- Že leta 2010 je mariborska občina upala, da bo projekt končan v enem letu.
- Sofinancersko pogodbo z Drsi so podpisali leta 2017.
- Gradnja se je zaradi težav z odkupi zemljišč pričela šele maja letos.
- Celoten projekt je vreden dobrih 11 milijonov evrov.
Občinski del, torej izgradnja komunalne in energetske infrastrukture (kanalizacija, vodovod, plinovod, javna razsvetljava in drugo) ter deviacije priključnih cest, bo zaradi pomanjkanja denarja izvajan sukcesivno.
Na eni parceli sedem lastnikov
Čeprav prva faza poteka v skladu s pričakovanji, pa bi se v nadaljevanju gradnje pri terminih vseeno lahko zapletlo. Celoten projekt naj bi se po načrtih zaključil prihodnjo jesen, dela bi namreč morala biti končana v 600 dneh, a Drsi za zadnjo fazo gradnje še ni pridobil vseh zemljišč. "Gradnja je razdeljena na tri faze, prva se torej počasi zaključuje, za drugo smo medtem pridobili vsa zemljišča, tako da bomo v kratkem vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, za tretjo fazo pa moramo še pridobiti neka zemljišča, zato je trenutno težko napovedati, ali bomo ujeli pogodbeni rok ali ne. Je pa to slovenska stalnica, na eni parceli je sedem lastnikov, za katere nihče ne ve, kje so. Verjetno tudi živi niso več, vendar ko gre za gradbeno dovoljenje, je seveda vse parcele nujno treba imeti v lasti do zadnjega kvadratnega metra," razlaga Willenpart.
Cesta bi morala biti zgrajena že pred desetletjem
Ideja o gradnji podaljška Ceste proletarskih brigad oziroma Limbuške obvoznice se je porodila že leta 2006. Projekt je na začetku relativno hitro napredoval in leta 2010 so na mariborski občini upali, da ga bodo končali v enem letu. A je nato gospodarska kriza zamaknila načrte, zaradi česar je bila sofinancerska pogodba z Drsi podpisana šele leta 2017. Nato so se začele še težave z odkupi zemljišč, kar je gradnjo zavleklo še za dodatna tri leta.
Kljub navedenemu Willenpart dvomi, da bi se lahko stvari zelo zapletle: "Glede na zemljiškoknjižno stanje v Sloveniji, na stanje katastrov in parcelacij, v bistvu ni projekta, ki bi na začetku imel vse parcele. Ali je torej problem s katastri, ali so lastniki neznani, umrli, ali so v teku dediščine, imamo tudi primere z opravilno (ne)sposobnostjo posameznikov, pa potem urejamo zadeve preko sodišč ali centrov za socialno delo. Če bi čakali na zadnjega lastnika, bi tukaj verjetno še nekaj let čakali na to cesto. Čeprav je, gledano z vidika stanovalcev Limbuša, to nesprejemljivo. Že tako se ta projekt vleče že petnajst let. Je pa res, da je prva faza te ceste za nas nujna, preko tega krožišča bo namreč ob sanaciji mostu v Rušah potekal začasni obvoz, zato mora biti ta del ceste končan pravočasno."
{api_embed_photo}608154{/api_embed_photo}
Od Qlandie naprej le dvopasovnica
Nova mestna vpadnica iz smeri Ruš, ki bo po dokončanju gradnje prevzela vlogo, ki jo imata zdaj Erjavčeva ulica in Limbuška cesta, bo dvopasovna, s po enim pasom v vsako smer, dolga bo dober kilometer in pol in se bo pri nekdanji Qlandii, danes Supernovi, s turbokrožiščem priključila na Cesto proletarskih brigad. Vmes se bodo nanjo priključile še tri ceste, s krožiščem Studenška v bližini RTV-centra ter s križiščema Pekrska cesta in Kamenškova neposredno pod Pekrsko gorco.
Dejstvo, da bo torej od Qlandie naprej Cesta proletarskih brigad dvopasovna in ne več štiripasovna, naj ne bi imelo pretiranega vpliva na prometne zastoje, pravi Willenpart. "Da bo cesta imela le po en pas v vsako smer, je bila odločitev občine, ko je ta načrtovala prostorski akt. Vendar, če upoštevamo, da bo nekoč zgrajena južna obvoznica do avtoceste proti Ljubljani, bo takrat tu prometa nekaj manj," meni vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji za infrastrukturo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
