Alma Mater Europaea je z akreditacijo nacionalne agencije za kakovost postala univerza že marca letos, sedaj se je v Kazinski dvorani SNG Maribor odvila še slovesna inavguracija, na kateri je rektor Ludvik Toplak prejel nove insignije. Dogodka so se udeležili številni predstavniki javnega življenja, zbrane je nagovoril Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, ki je novi univerzi čestital za "izjemen prispevek k slovenskemu izobraževalnemu sistemu".
"Po petnajstih letih uspešnega dela je Alma Mater Europaea vključila znanje, inovacije in izkušnje za potrebe izobraževanja prihodnosti. V preteklih letih smo podelili diplome preko 1600 diplomantom na dodiplomski in podiplomski ravni ter utrdili svoj položaj v mednarodno priznano akademsko institucijo," je povedal Ludvik Toplak, ki so ga na prireditvi presenetili z njegovim portretom.
Pogum uporabiti svoj um
Govor je imel tudi Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki združuje preko 2000 znanstvenikov in 37 Nobelovih nagrajencev in pod patronatom katere je Alma Mater Europaea že od leta 2012. Osredotočil se je na razvoj umetne inteligence, ki jo v svoje študijske programe pospešeno vključuje tudi Alma Mater. Ob tem je poudaril, da mora umetna inteligenca ostati pripomoček, čeprav bo v prihodnje vedno bolj avtonomna. "Obstaja bojazen, da se bodo ljudje zaradi umetne inteligence polenili. Kateri zdravnik si bo še upal postaviti diagnozo, kateri sodnik ustvariti svoje mnenje nasproti kompaktnim, s podatki koncentriranim napravam umetne inteligence," je posvaril in citiral rimskega pesnika Horaca: "Imejte pogum uporabiti svoj um."
Na dogodku sta bila podeljena dva častna doktorata. Prvi prejemnik je akademik prof. dr. Vinko Dolenc, ki je naziv prejel za izjemne dosežke na področju nevroznanosti in nevrokirurgije. Drugi lavreat je akademik Garry Jacobs, predsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti, ki mu je Univerza Alma Mater Europaea častni doktorat podelila za izjemne dosežke na področju dela za mir, enakopravnost, humanizem in razvoj.
2000 študentov, 25 programov, pet lokacij
Zasebna Alma Mater je bila kot Evropski center Maribor ustanovljena pred 15 leti na pobudo članov podonavske rektorske konference. Njeno poslanstvo je bilo in ostaja razvoj novih in deficitarnih akademskih programov. Prve aktivnosti so bile študij fizioterapije v Murski Soboti, raziskovalni projekt o volitvah in izpiti iz javne uprave. Danes na Almi Mater študira nekaj manj kot 2000 študentov iz številnih držav na 25 samoplačniških programih s področja zdravja, sociale, menedžmenta, humanistike, arhivistike, umetnosti, ekologije, plesa ter informacijske tehnologije, vključno z umetno inteligenco.
Od leta 2017 ima ta izobraževalna institucija lokacije tudi v Ljubljani, Kopru, Murski Soboti in Celju. Ludvik Toplak je nezadovoljen, da niso deležni državne finančne podpore. "Ob teh pogojih in antiintelektualni obsesiji je niti ne pričakujemo. Pričakujemo pa, da se študentom zagotovi enake možnosti študija in pravico do brezplačnega šolanja - tako tistim v Pomurju kot tistim v Podravju," je povedal za Večer.
Poziv k skupnim aktivnostim za mir
Pred slavnostno promocijo druge Univerze v Mariboru je potekalo tudi prvo srečanje dveh največjih svetovnih akademij znanosti in umetnosti, Svetovne akademije umetnosti in znanosti ter Evropske akademije znanosti in umetnosti. Strokovnjaki iz različnih področij so govorili o tem, kako lahko njihova znanstvena disciplina doprinese k miru v svetu. V ta namen je bil podpisan Poziv k skupnim aktivnostim za mir, ki je apel, kako prispevati k miru, tudi s pomočjo novih tehnologij in umetne inteligence kot sredstva za demokratizacijo dostopa do izobrazbe. Na Almi Mater so izpostavili, da je šlo za zgodovinski dogodek. "Vojaška pripravljenost ni več zadostna garancija miru, ne moremo se več zanašati na tradicionalno diplomacijo, naše vlade, voljene predstavnike. Svet se sooča s težkimi problemi, ki ne bodo rešeni, če bomo nadaljevali na način, kot to počnemo sedaj. Poziv k skupnim aktivnostim za mir si prizadeva za prepoznavanje vseh ključnih deležnikov v vseh segmentih družbe, ki morajo odigrati svojo vlogo pri reševanju problemov človeštva. Tudi znanstveniki več ne moremo sedeti v svojih slonokoščenih stolpih," je povedal Garry Jacobs, predsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti.