Na znani mariborski taksi postojanki pri frančiškanski cerkvi v centru mesta običajne frekvence ni že od spomladi, ko je vzniknil covid-19. Podobno je tudi drugod, za trohico bolje je morda pred UKC Maribor. Ljudi, ki bi potrebovali prevoz, je zelo malo. Vozniki taksijev iz Maribora pravijo, da se je promet skrčil vsaj za polovico. Njihov biznis je v leru in ni videti, da bi lahko kmalu preklopili v višjo prestavo.
Zaloge so zdaj zlata vredne
Tonči Topić, lastnik taksi podjetja in voznik, espejevec s 15-letno kariero, pravi, da je stanje slabo. V avtu sedi ure in ure, dežura in čaka stranke do treh ali štirih popoldan, potem je dosegljiv po telefonu. "Ni povpraševanja, ni ljudi, ni tujcev, turistov. Mesto je prazno. Ob devetih zvečer (ko se začne policijska ura, op. p.) pa je tako vsega konec." Ko oceni čez palec, izračuna, da je promet usahnil za 50 do 60 odstotkov. Tu in tam zapelje koga po mestu, iz centra v Novo vas, Melje ali do Dupleka, našteva. "Tiste, ki gredo v službo, na terapijo, pregled v ambulanto ali bolnico, redko kdo gre po nakup v trgovino," ugotavlja.
Pri prečkanju občinskih meja taksisti niso omejeni, odgovornost nosijo potniki, ti morajo imeti ustrezna potrdila. Topić kakšnih daljših poti nima ali vsaj ne pogosto. Izkušnje z daljšimi relacijami in tujino ima Mestni taxi Maribor, ki še vedno vozi do letališč, na primer v Gradec, Zagreb in na Brnik. Se je pa tudi njim promet prepolovil. "Četudi avtobusi ne vozijo in je taksi zdaj edini javni prevoz, se to pri nas ne pozna. Ljudje delajo od doma in so prestrašeni," vzroke, zakaj ni potnikov, išče prokurist Teodor Grubišič. V podjetju zaposlenih niso odpuščali, trije delavci so na čakanju, hvaležni so za državno subvencijo plač. Števila vozil (pet) tudi niso zmanjšali. "Za preživetje še imamo," Grubišič meni, da jih rešujejo zaloge oziroma prihranjen denar. "Če smo pregurali prvi val, bomo še drugega," optimistično zre v prihodnost.
"Kje naj si umijemo roke, če ni tople vode?"
Cene se v koronskem času, ko ni povpraševanja, ponudba taksi storitev v Mariboru pa je pestra, niso spremenile, trdijo taksisti. Konkurenca jih je otesala že pred časom. Vendar za povprečnega Mariborčana prevažanje s taksijem, če bi storitev potreboval pogosto, večkrat v tednu, ni mačji kašelj. Kilometer vožnje stane približno en evro, čeprav obstajajo različne tarife, recimo za stalne stranke ali glede na dolžino poti, plača se tudi štartnina. Spreminjanje cen ni priložnostno in ne gre kar po domače, pojasni taksist Miran Špeh, lastnik Taxija Mirko, s.p., saj je treba natančno nastaviti taksimeter in overitev opraviti v Ljubljani.
"Četudi avtobusi ne vozijo, se to pri nas ne pozna"
Kot problem izpostavi, da taksisti v Mariboru nimajo dostopa do tople vode, da bi si med službo umili roke. Z iskanjem stranišča imajo težave. "Nosimo maske in si razkužujemo roke, rok pa si nimamo kje umiti. V bolnico ne smemo, TIC se ob določeni uri zapre, javno stranišče na avtobusni postaji je zaprto, diksija ni … Edina možnost, ki je uporabna, je na železniški postaji. Očitno sta občina in država pozabili na nas," razmišlja mariborski taksist, ki to delo opravlja okoli 20 let.
Na ulici strah in (ne)sočutje
Če je imel Špeh prej 30 do 35 klicev strank na dan, jih ima zdaj približno pet. Tudi avtopark je zmanjšal, od petih avtomobilov je pristal pri enem, a postopoma in v daljšem obdobju, ne (le) zaradi covida-19. Zdaj je sam sebi šef, je lastnik firme in delavec šofer. "Promet je katastrofalen. Dopoldan še gre kdo k zdravniku in nazaj ali kdo potrebuje prevoz do službe, ker se mu je pokvaril avto. Po 14. uri pa je tako, kot da bi šli vsi spat," zveni slikovito.
"Žalostno je, in ko gledam številke vseh smrti v Sloveniji za nekaj zadnjih let, ne vem več, ali je vse res, kar nam vlada in mediji govorijo," pokomentira. Pripoveduje tudi zgodbe in doživetja z ulice, kaj opazi v vsakdanjem življenju in kako se ljudje obnašajo: "Veliko jih je prestrašenih. Neko gospo sem peljal na operacijo sive mrene v bolnico in mi je rekla, da ne upa iz hiše več kot enkrat na teden, pa še to gre samo v trgovino." Ko je neki drugi starejši ženski, ko jo je pripeljal do doma, pomagal nesti težke vrečke po stopnicah v stanovanje, se je vanj zapičil neki zadrtež in mu mahal z denarno kaznijo. Zato ker je avto stal nekaj minut ob cesti. "Niti pomislil ni, da bi to lahko bila njegova mama ali babica, mogoče celo bolna."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
