(KOMENTAR) Ilustracije centralizma

Namere Zavarovalnice Triglav, da (še) zmanjša število poslovalnic na podeželskih območjih, niso več posebno presenečenje. V podeželskih, ruralnih občinah so se že morali navaditi opuščanja in s tem odmikanja storitev, ki bi jih lahko opravili na tradicionalen način s fizičnim vstopom v poslovalnice; na to so ljudi že dlje časa pripravljali tako v več bankah kot tudi na pošti, torej (tudi) firme v državni lasti, ki optimizirajo poslovanje. Protestni odziv Občine Moravske Toplice, ki opozarja, da pri namerah nadaljnjega krčenja poslovalnic v Pomurju ne gre le za centralizacijo, ampak tudi za odmik od potreb občanov, je na mestu, zalegel ali kakorkoli vplival na nadaljnje odločitve pa bo bolj težko.

Gre za nekakšno večno temo, ki zadeva predvsem vprašanje razumevanja potreb občanov v razmerju do rentabilnosti posameznih poslovalnic, za razkorak med javno dostopnostjo in ekonomsko upravičenostjo. Seveda tudi ljudje na podeželju razumejo trende digitalizacije in so se, zlasti starejši, ki niso del selitvenih trendov izseljevanja v večja mesta, tudi že marsičemu prilagodili. Ko jim pri raznoraznih krčenjih dopovedujejo, da prav ničesar ne izgubljajo, da jim bodo še naprej ostali blizu, da bodo navsezadnje pravzaprav še pridobili, pa so do grenkega priokusa vseeno upravičeni. Marsikje v odročnih krajih se namreč hitro izkaže, da so (bila) opažanja z opozorili o poslabšanju vendarle na mestu: ko ni poslovalnice in se v kraj le tu in tam pripelje mobilna banka, ko pošta (pa tudi drugi državni uradi) deluje le še omejeno ali pa je niti ni več v kraju, ni tako preprosto.

Morda gre razvoj naprej in je treba vse sorte optimizacij razumeti, a velikokrat učinkujejo le pri poslovanju s poslovnega vidika, ne pa pri poslovanju z ljudmi. Zgovoren primer poslabšanja je še po več letih ukinitev poslovalnice NLB v Črni na Koroškem, ki je le ena od zaprtih. Žal marsikdaj niti bankomat ne deluje. Primer je še danes ilustrativen tudi zato, ker naj bi (tudi pri drugih storitvah) stopali v korak s časom, z digitalnim razvojem. A kako, če so še vedno območja, kjer niti internetna povezava ne deluje. In v takih zgodbah še kako drži opozorilo iz Moravskih Toplic - da gre za odmik od potreb ljudi. Gre tudi za nepoznavanje in nerazumevanje načina življenja, v temelju pomanjkanje predstave, kaj šele izkustva, kaj realno pomeni bivati na težko dostopnih in odmaknjenih terenih.

V zadnjem obdobju je zaznati manj besed odločevalcev o decentralizaciji in policentričnem razvoju. Kot da so se zahteve nekoliko izpele, razen občasnih obujenih teženj po regionalizaciji s pokrajinami. Pričakovati je, da bodo opozicijske stranke kmalu "prijele" tudi to področje, ko bodo nagovarjale volivce in pritrjevale občutkom zapostavljenosti. Na tem polju niti ne bo potrebnega prav veliko populizma, saj je oprijemljivih dejstev, četudi ne neposredno povezanih z močjo, vplivom ali pristojnostmi oblasti, dovolj. Občine se takim zaznavam običajno pridružijo, čeprav so na nekaterih področjih tudi pridobile. Majhne spremembe se tako morda ne zdijo dramatične, a hkrati se vselej nalagajo na že izkušeno.