Barbara Bradač
Mladi vsako leto znova navdušijo z vedoželjnostjo, igrivostjo in raziskovalno usmerjenostjo. Letos so osnovnošolci in srednješolci na tekmovanju Mladi za napredek Maribora oddali 178 nalog, pripravilo jih je 268 avtorjev, ki jim je pomagalo več kot 180 mentorjev s 27 šol. Prijavljenih nalog je bilo še več. "Raziskovalno delo ni preprosto, zato je tudi osip oddanih nalog kar velik. Naloge pripraviti, oddati in stopiti pred komisije ni mačji kašelj," je pojasnila koordinatorica programa Urša Žiger iz Zveze prijateljev mladine Maribor. V znak zahvale, podpore in motivacije je prejela gromek aplavz, saj bi brez te mladinske organizacije in številnih ocenjevalcev, ki prihajajo predvsem z Univerze v Mariboru, mladi precej težje pokazali svoje raziskovalno delo.
"Vsi, ki ste sodelovali, ste navdih pri delu starejših za napredek Maribora. Iskreno čestitam vsem, ki imate dovolj izzivov z vsemi ocenami, da najdete čas še za raziskovalne naloge in ste še marsikje aktivni. Hvala, da ima Maribor tako velik raziskovalni potencial," se je zahvalil župan Saša Arsenovič.
"Vsi, ki ste sodelovali, ste navdih pri delu starejših za napredek Maribora"
Najprej poskrbi za ocene
Z raziskovalnim delom je med osnovnošolci najbolj prepričala Vita Kotnik, devetošolka z OŠ Martina Konšaka, ki je pripravila nalogo s področja kemije in kemijske tehnologije. "Raziskovanje me zelo zanima. Tako postaneš bolj kreativen in se lažje spopadaš z vsakodnevnimi problemi v življenju. To je moje najboljše priznanje, ki sem ga kadarkoli dobila," je bila srečna bodoča dijakinja II. gimnazije. Prvič je sodelovala na tem tekmovanju, in to na področju njenega najljubšega šolskega predmeta. Razkrila je še, da najprej poskrbi za ocene, nato pa se med vikendi in počitnicami osredotoči na raziskovanje.
Prvo nagrado med srednješolci, nagrado dr. Brede Žerjal, je prejela Vita Majer z II. gimnazije Maribor za nalogo s področja književnosti Stripovska preobrazba - Kafkove preobrazbe.
Brez mentorjev ne gre
Naj mentorja sta postala Jožef Senekovič z OŠ Bojana Ilicha in Lidija Kodrin z II. gimnazije. "Imamo veliko mentorjev, ki oddajo več nalog v enem letu, in imamo zelo veliko mentorjev, ki sodelujejo več let. Zelo smo jim hvaležni, ker brez mentorjev ni raziskovalcev in ni raziskovalnih nalog," je poudarila Urša Žiger. Najvišji seštevek točk med osnovnimi šolami je dosegla OŠ Bojana Ilicha, II. gimnazija je bila razglašena za najuspešnejšo med srednjimi šolami. Najbolj pa je od lanskega leta napredovala Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor.
Kako kakovostne naloge so pripravili mladi, pove dejstvo, da je 67 avtorjev prejelo zlato priznanje, torej so dosegli vsaj 160 točk od 170. Trije avtorji so sodelovali v vseh štirih srednješolskih letih, petnajst osnovnošolcev pa v vseh treh letih osnovne šole. Med njimi tudi Aljaž Hojnik z OŠ bratov Polančičev: "Vedno se je mogoče kaj novega naučiti. Raziskovanje pa koristi tudi pri pisanju in je odlična izkušnja." Navdušujejo ga tehnika, kemija, fizika. Prosti čas ima kljub vsemu, rad igra igrice, na družbenih omrežjih pa ni veliko. "Pisal sem kdaj tudi ponoči, pa na kakšen trening tenisa nisem šel, pa je šlo," je razložil.
Okoli sto nalog se bo tudi letos uvrstilo na državno tekmovanje, kjer so vsako leto zelo uspešni. Pri ZPM Maribor si želijo, da bi ustvarjalnost in inovativnost mladih našli potrditev in uresničitev tudi v gospodarstvu in družbi nasploh.
