Branka Bezjak
Kulturne ustanove po mestu, ki so ponujale svoje zbirke in razstave na ogled do 18. ure, so bile na praznični dan polne umetnosti željnih obiskovalcev. Pred nekaterimi ustanovami so že pred 10. uro, ko odprejo, stali obiskovalci, tako so denimo v Pokrajinskem muzeju Maribor samo v prvi uri našteli čez 400 obiskovalcev, enako velik obisk je bil v Muzeju narodne osvoboditve Maribor (MNOM), kjer so začeli z delavnico za družine, kasneje pa so po posameznih razstavah, ki so na ogled po muzeju, popeljali še drugi kustosi. Dogajalo se je ta dan tudi v Fotografskem muzeju in obeh trafikah, ki sta pod okriljem MNOM.
"Pred kakšnimi 20 leti sem bil na zadnje v muzeju, tako da sem že pozabil, kako je videti. No, res pa je, da se je medtem marsikaj tudi spremenilo," je povedal Jože Gajšek iz Slivnice pri Mariboru med obiskom mariborskega gradu. Pari, družine, posamezniki so se vili skozi zbirke, hodnike, prostore tega muzeja in vseh drugih na praznični dan. "Praznik je, zato je prav, da gremo pogledat, kar se ponuja tudi drugje," je povedala Sonja Mihalič, ki je v Maribor prišla v družbi prijateljice iz Rogatca. Vsako leto gresta za praznik v kakšno slovensko mesto, sta še povedali.
Pokrajinski muzej Maribor je na ta dan svojo ponudbo dopolnil še z razstavo na panojih, ki je del letošnjega obeleževanja 120-letnice muzeja in je na ogled ob gradu na Trgu svobode. Nives Cvikl je povedala, da je imel avtor razstave Oskar Habjanič težko nalogo, da je med 120 tisočimi predmeti, ki so se v teh letih nabrali v muzeju, izbral najbolj reprezentativne.
Že ob 10. uri je na zmeraj nekoliko poseben sprehod po mestu popeljal Vid Kmetič iz Društva Trafika in Rajzefibra. Kako se lahko ob nespametnih zamislih političnih odločevalcev oblikujejo prostori, kotički, dogodki v mestu in s tem predstavljajo ne več kulturo, temveč "kolturo", je kakšnim 70 udeležencem predstavil Kmetič. A tudi neposrečene izvedbe dajejo nenazadnje mestu poseben pečat, ga delajo posebnega. "Iz teh granitnih kock, ki seveda niso s Pohorja, temveč iz Kitajske, bi lahko postrgali kuhano vino v prahu in ga prodajali," je Kmetič spomnil na vsakoletno martinovanje, ki na Trg Leona Štuklja privabi množice, vino pa se preliva v stotinah litrih, podobno je nato decembra v predprazničnem času. Da bi lahko to dnevno sobo Maribora, kakor se je je trga oprijelo poimenovanje, preimenovali v trg Mariborske knjižnice, še meni sprehajalec. Kar tri stavbe, ki trg obkrožajo, so bile namreč v igri za nove prostore osrednje mestne knjižnice. Naključje ali pa ne je, da je z Rotovškega trga sedaj začasno preseljena v center City, prav tako na tem trgu.
Vsakokrat nekoliko drugačen sprehod Kol:tura, se je nadaljeval s postojankami čez Glavni trg preko Lenta in Vojašniškega trga do Umetnostne galerije Maribor (UGM), kjer se je zaključil z gostjo presenečenja. Pesnica Anja Zag Golob je ob podzemnih smetnjakih, ki so jih v času aktualnega župana Maribora umestili na tamkajšnjo formo vivo, javno plastiko Williama Nettleshipa iz leta 1986, brala Vrbo, Gloso, Apel in začetek Sonetnega venca. "Takole smo danes skupaj otvorili nov dogajalni prostor v Mariboru. Najlepše se zahvaljujem za čast, da sem smela prva nastopiti na njem. Brala sem, kot se za tako odlično mesto spodobi, le najodličnejše, kar v zakladnici slovenske poezije premoremo," je zapisala o dogodku.
Opoldne je s Prešernovo poezijo in deli njegovih naslednikov zaživel Grajski trg z recitalom, ki že sedmo leto poteka hkrati v treh slovenskih mestih, ljubljanski recital pred Prešernovim spomenikom, ki ima najdaljšo tradicijo, pa prenašajo tudi v programu Ars Radia Slovenija. Tudi v Mariboru so začeli z nepogrešljivo Zdravljico, ki so jo delno odpele članice pevskega zbora Glasbena matica Maribor, delno recitirala igralka Mojca Simonič, poslanico predsednika združenja dramskih igralcev drr. Borisa Mihalja je prebrala Liza Marijina, nakar so se vrstile interpretacije igralcev in igralk ansambla SNG Maribor in Lutkovnega gledališča Maribor. "Veseli nas, da lahko po dveh letih premora s kolegi znova v živo izvedemo recital," je izpostavila povezovalka programa Mateja Pucko.
Poleg že uveljavljenih kulturnih ustanov z dolgoletno tradicijo, kakor je z vsemi prizorišči tudi Umetnostna galerija Maribor, so ob 18. uri vabili še na druženje z likovnikom Ludvikom Pandurjem, ki je podpisoval monografijo o svojih delih, je med mlajšimi prizorišči v mestu gotovo Muzej najstarejše trte na svetu. V čudovito prenovljenem kompleksu v Vojašniški ulici, v kateri so nekoč hranili led, so na ogled kratek promocijski film in seveda vse zanimivosti o Stari tri in povezavi Maribora s pridelavo vin. Obiskovalci so si tudi tam kar podajali kljuko pa v bližnjem, prav tako na novo odprtem Muzeju lutk pri Lutkovnem gledališču Maribor, kjer je novost še razstava o ustvarjalcu Janezu Vidicu, nastala še v sodelovanju UGM in Univerzitetne knjižnice Maribor.
Ponudba je torej raznolika in bogata, v njej pa vsak najde kaj zase. Ni nujno, da prav na današnji dan. Je pa lahko ta dober povod za to. Na praznik je Pokrajinski muzej Maribor obiskalo skupaj 2700 ljudi, Muzej narodne osvoboditve Maribor (MNOM) 1400. Oboji so prijetno presenečeni nad tolikšnim obiskom. Direktorica MNOM Simona Tripkovič je izpostavila kot posebej pozitivno to, da je bilo med obiskovalci veliko otrok. To pripisuje tudi temu, da imajo v muzeju dober, kakovostno izveden pedagoški program.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
