Barbara Bradač
V Pokrajinskem muzeju Maribor z Narejeno na Pohorju razstavo obeležujejo tudi mednarodno leto stekla.
Na mariborskih trgih in ulicah dramski igralci in igralke niso recitirali Prešerna, pa vendar je bilo mogoče prisluhniti Prešernovi poeziji. Točno opoldne se je začelo dogajanje z Zdravljico. Društvo dramskih umetnikov Slovenije je točno ob 12. uri pripravilo 36. tradicionalni recital Prešernove poezije, ki mu je bilo zaradi epidemioloških razmer mogoče prisluhniti preko radijskih valov. Mariborčani so, vedoč ali pa tudi naključno, ob interpretaciji igralk in igralcev domala iz z vseh slovenskih gledaliških hiš, ustavili korak in prisluhnili. Po ogledu obnovljenega Minoritskega samostana iz 13. stoletja je Prešernovemu recitalu prisluhnila Mariborčanka Darja Tasič na Slomškovem trgu. "Včasih so bili razglasi takole na trgih," je pokomentirala. "Boljše bi bilo, če bi bilo v živo, ampak mi je vseeno takole tudi zelo všeč, tudi ker sva to povsem naključno odkrila," pa je povedala Mariborčanka Petra Peternel.
Povsod odličen obisk
Kulturne ustanove v mestu, ki so ta dan imele dan široko odprle vrata in vabile v objem umetnosti so bile polne obiskovalcev. Ne le muzeji in galerije na današnji dela prost in s soncem obsijan dan je bilo celo mesto polno obiskovalcev. Prava kolona se je nabrala pred UGM, živahno je bilo v Hiši Stare trte, takisto skozi mariborski grad oziroma Pokrajinski muzej Maribor, ki je ob ogledu stalnih in občasnih razstav navduševal še z novo razstavo Narejeno na Pohorju avtorice dr. Valentine Bevc Varl, ki skozi fotografije Tomaža Lauka z izborom steklenih predmetov predstavlja dediščino steklarstva na Pohorju, ki je tu živelo od 17. do začetka 20. stoletja. V zbirki hranijo več kot 4000 kosov stekla, od tega je približno tretjina izdelanega v pohorskih steklarnah.
Maribor - Mariborski grad - Kultura - Kulturni praznik - Pokrajinski muzej Maribor - dan odprtih vrat - Otvoritev razstave stekla Narejeno na Pohorju - razstava - Razstave -
Umetnostna galerija Maribor
Na sprehodu Kol:Tura, ki je kratek pregled in spomin na nekatere "bisere", ki nam jih je uspelo ustvariti na področju kOlture in zanimivo, da jih je nekaj tudi iz časa, ko je bil Maribor mesto Evropska prestolnica kulture, se je zbralo okrog 50 obiskovalcev.
Po Rajzefirbčem sprehodu Kol:Tura je hudomušno popeljal Vid Kmetič.
Na Meranovem pogovor z nadvojvodo Janezom
Ob 200. obletnici Meranovega, 240. obletnici rojstva nadvojvode Janeza in 190. obletnici prve viničarske šole na Štajerskem so na posestvu Meranovo odprli hibridno muzejsko razstavo z naslovom Nadvojvoda Janez, oče Meranovega. Pripravili so jo v Kulturno izobraževalnem društvu KIBLA v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Razstava, ki je prva v seriji mariborskih obeležij 200. obletnice prihoda nadvojvode Janeza na Meranovo in v Maribor, bo obiskovalce popeljala po zgodovini posesti na drugačen način. "Razstavo smo poimenovali hibridna razstava, ker je eden od smotrov produkcije KIBLA2LAB, da skušamo združiti stare principe podajanja snovne in nesnovne kulturne dediščine z ustvarjalnimi pristopi in s povezovanjem umetnosti in znanosti z gospodarstvom osmišljati nove poti prezentacije kulturne in naravne dediščine s sodobnimi tehnologijami. Ob tem pa vse skupaj pa zapakirati v zgodbo, v nekaj, kar nagovori vsakega posameznika na drugačen način," pojasnjuje Zoran Poznič, mentor KIBLA2LAB, ki je bil ob rektorju Univerze v Mariboru Zdravku Kačiču, dekanu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Branku Krambergerju in državni sekretarki Ignaciji Fridl Jarc slavnostni govornik ob odprtju razstave.
Odprtje razstave Nadvojvoda Janez, oče Meranovega.
Obiskovalcem je zgodovinska zgodba življenja in dela tega velikega moža ob razstavljenih dokumentih, fotografijah in predmetih, predstavljena s sodobnimi tehnologijami, animacijami s pomočjo umetne inteligence, posestvo je lasersko poskenirano, narejeni so 360-stopinjski drone posnetki posestva... Zato tudi podnaslov razstave Zvestoba dobremu staremu, vendar tudi posluh za novo. Senzacij, ki navdušijo je precej, kot na primer, da se z obiskovalci pogovarja 200 let star portret nadvojvode Janeza, nedvomno navdušuje tudi igrica v kateri opravljamo opravila v vinogradu, obrezujemo in obiramo trto. "Ne morem ene senzacije izpostaviti, ker so vse na svoj način zelo zanimive in bodo zelo navduševale," pravi Poznič. V bližnji prihodnosti bo obiskovalce morda nagovoril tudi hologram nadvojvode Janeza.
