S svečano prireditvijo v Narodnem domu v Mariboru je Lovska zveza Maribor proslavila sto let svojega delovanja. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Igor Zorčič, zbrane sta nagovorila tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač in mariborski župan Saša Arsenovič, slovesnosti pa se je med drugim udeležil minister za kmetijstvo Jože Podgoršek.
Zadnja leta pristopa vse več mlajših
Skozi stoletje delovanja se je Lovska zveza Maribor večkrat preoblikovala in preimenovala, sedanje ime nosi od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob njenem nastanku - začetki delovanja so sovpadali z napori za krepitev slovenske narodne zavesti v obmejnem Mariboru - je bila ustanovljena kot podružnica Slovenske lovske družine v Mariboru; pobudnik za njeno ustanovitev je bil 1921. leta bančnik Dragotin Klobučar, ki je postal tudi njen prvi načelnik.
Danes Lovska zveza Maribor združuje 45 lovskih družin s skupno 2100 člani in je tako po številu članstva kot po površini (od Radelj do Poljčan in Gornje Radgone) največja od 20 območnih lovskih zvez v Sloveniji. "Med članstvom je okoli 60 žensk, zadnja leta pa pristopa tudi vse več mlajših," pravi predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in dodaja, da sta k temu veliko doprinesla delo z mladimi in poudarjanje vloge lovstva kot naravovarstvene organizacije.
Urejajo zeleno eko točko Štajerske
Biti lovec še zdaleč ne pomeni le lova na živali, ampak tudi skrb zanje. Pozimi jim pomagajo preživeti s krmišči, spomladi jim nastavljajo sol v solnice ... Stalna naloga Lovske zveze Maribor je tudi nenehno izobraževanje članstva, zelo uspešni so na področju lovske kulture - tudi na včerajšnjem proslavljanju so sodelovali rogisti Lovske zveze Maribor. Zelo močna je strelska dejavnost, uspešni so na kinološkem področju. Zelo veseli so novih sodobno urejenih prostorov na Tržaški 65 v Mariboru, kjer imajo tudi sodobno opremljeno učilnico z avdio in video tehnologijo, ki sprejme do 70 slušateljev.
Biti lovec še zdaleč ne pomeni le lova na živali, ampak tudi skrb zanje
"V zaključni fazi - upamo, da bo predana namenu najkasneje spomladi - je ureditev zelene eko točke Štajerske, kjer bodo na ogled različni eksponati divjih živali (dermoplastični preparati, čeljustnice, lobanje zveri...), z avdio in video tehnologijo pa bo možen tudi prikaz živalskih vrst (denimo v času parjenja, življenja pozimi ...) Zelena eko točka Štajerske bo namenjena predšolski, šolski in srednješolski mladini ter izobraževanju pripravnikov in drugih lovcev," pravi Gselman.
Male divjadi le še za vzorec
Kakšno pa je stanje živali na območju Lovske zveze Maribor? "Zdravstveno stanje in kondicija živali sta na zadovoljivem nivoju, je pa dejstvo, da je male divjadi, kot so zajec, jerebica, prepelica, fazan, vedno manj; jerebic, prepelic le še za vzorec. A za to ni kriva lovska puška, ampak je k temu pripomogel sodoben način kmetovanja, denimo bolj pogoste košnje kot nekdaj, in to, da so vsi predatorji (siva čaplja, bela čaplja, siva vrana), ki se prehranjujejo s to malo divjadjo, od izleženih jajc do mladičev, zavarovani in se vse bolj razmnožujejo. Ukvarjamo se s to problematiko, a nismo toliko uspešni kot pri gospodarjenju z veliko divjadjo, to so srnjad, jelenjad, gams in divji prašič. Slednji se širi v nižinske predele in povzroča nekoliko težav, a te so za zdaj obvladljive," je še pojasnil Gselman.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
