Sinoči ob 19. uri, ko bi se bila morala že končati tonska vaja na Glavnem trgu v Mariboru, so prireditelji iz Narodnega doma skupaj z glasbeniki zaskrbljeno pogledovali v nebo, iz katerega se je neusmiljeno usipal dež. Koncert Godalni otoki je - imenu primerno - skoraj odnesla voda. A optimistični ustvarjalci, vajeni vsega hudega, so verjeli meteorologom in sklenili, da bo dež do 21. ure ponehal in bodo koncert vendarle lahko izpeljali. In prav so imeli.
Potem ko je Narodni dom Maribor lani na istem prizorišču uspešno izvedel koncert stotih bobnarjev, so se letos odločili za violine in k sodelovanju povabili Bojana Cvetrežnika, violinista in glasbenega pedagoga. Na izkušnjah iz predhodnih eksperimentov in svojega dolgoletnega glasbenega ustvarjanja si je zamislil, kako bi veliko število violinistov postavil na trg sredi mesta, kar je bil po njegovih besedah tudi tehnološko velik izziv. "Violinisti najraje igramo brez ozvočenja, saj tako bolj pritegnemo pozornost poslušalcev. Zanimalo me je, kako številne violine funkcionirajo v tako velikem prostoru. Obenem me je vodila ljubezen do zgodnje elektronske glasbe, ki jo ustvarja moj dolgoletni prijatelj JAMirko. Tako med seboj združujemo različne generacije glasbenikov, različne glasbene žanre, akustiko in elektroniko, globalne trende in individualne glasove," je Cvetrežnik opisal idejo snovalcev dogodka. Spomnil je, da je godalna glasba v Romuniji, Srbiji in Bolgariji, v Reziji ali alpskih deželah ter na Irskem in Švedskem v prvi vrsti namenjena plesu, zabavi. "Žurati je mogoče ob zvoku ene same violine," je dejal sogovornik. "Godala so izvorno plesni inštrumenti, tudi Bach je pisal nadgradnje plesov, ki jih je poznal iz svojega okolja. To pojmovanje se je skozi stoletja izgubilo, danes pa ga bomo znova dokazali," je Cvetrežnik pojasnil pričakovanja pred koncertom.
Za publiko in svojo dušo
Didžej in producent elektronske glasbe JAMirko je moral z beati najti protiutež 40 violinam v ritmični obliki. "Tole je eden najbolj obsežnih, inovativnih in retro-futurističnih projektov, kar sva jih ustvarila z Bojanom. Izbral sem disko glasbo, v kateri so bila godala ključni element estetike," je pojasnil svojo vlogo v ustvarjalnem procesu. Na vprašanje, ali je tak način izvajanja glasbe bolj v interesu glasbenikov, ki bi želeli preizkusiti nekaj novega, ali so se s tem približali različnim glasbenim okusom publike, pa je dejal, da gre za kombinacijo obojega: "Izvajamo znane melodije iz 70. let, s čimer se približamo publiki, vendar v taki posebni izvedbi, kakršne ni bilo še nikjer, to pa je naša dodana vrednost."
Združili so različne generacije glasbenikov, žanre, akustiko in elektroniko, globalne trende in individualne glasove
Ko se je koncert po številnih nevšečnostih zaradi vlage naposled začel, je bil prava paša za ušesa in tudi oči. Okoli osrednjega odra, na katerem so ob dirigentu Cvetrežniku in JAMirku našli prostor še klaviaturist Nejc Škofic, kitarist Filip Vadnu in vokalistka Damaris Potočnik, so v gručah stali dijaki glasbenih šol iz Maribora, Celja, Velenja, Ljutomera, Idrije, Slovenj Gradca ter skupine Hobi Godalkanje s svojimi učitelji in mentorji in izvajali glasbo ne zgolj z inštrumenti, temveč kar z vsem telesom. Stare uspešnice v novi preobleki so pri starejših poslušalcih vzbudile aha-učinek, mlajše pa spodbudile k spontanemu zibanju. Svoje so dodale še vrteče se disko krogle, ki so snope žarometov usmerjale po okoliških fasadah. Kot je pred tem pričakoval Bojan Cvetrežnik, je nastal "cel žur".
Škoda, da je ponagajalo vreme
Glasba je poleg znancev in sorodnikov nastopajočih ter zaposlenih iz Narodnega doma pritegnila tudi mimoidoče. Tone iz Maribora je povedal, da je za napovedani koncert sicer vedel, vendar ni pričakoval, da ga bodo v resnici izpeljali. "Poznam nekoga izmed nastopajočih, zato sem lahko preveril. Škoda, da je vreme tako ponagajalo, drugače bi lahko uživalo še veliko več obiskovalcev," je povedal. Janja in Tomaž sta se na trgu ustavila po naključju, med sprehodom po mestu sta postala pozorna na dogajanje. "Všeč nama je sproščeno vzdušje, ker po navadi violino poslušamo v bolj resnih zasedbah. Če bi bil koncert čez dan, ne bi bilo enako, predvsem ne bi bilo teh svetlobnih učinkov. Zanimivo je, nekaj novega."