Šolska tekmovanja iz znanja spodbujajo radovednost, ustvarjalnost in raziskovalni duh med učenci in dijaki. Prvo tekmovanje v tem šolskem letu je na sporedu že jutri, v četrtek, in sicer iz znanja logike. Vendar pa bo letos plačljiva udeležba na tekmovanjih iz biologije, kemije in logike, ki štejejo tudi za točke za pridobitev štipendij. Za vsakega učenca bo Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) zaračunala štiri evre. Kako to?
ZOTKS se je tako kot Društvo matematikov, fizikov in astronomov (Dmfa), Zavod za šolstvo RS in še kdo prijavil na javni razpis ministrstva za izobraževanje za sofinanciranje tekmovanj, a na njem ni bil uspešen, ker je pri vlogi naredil administrativno napako, zato njegova tekmovanja ne bodo sofinancirana. Kotizacija za tekmovanja ni nekaj novega, je pa letos posebno, da bo uvedena tudi za tekmovanja iz logike, kemije in biologije, ki letos zato ne bodo selekcijska, ta namreč ne smejo zaračunavati kotizacije. Gre za tekmovanja, kjer se ocenjujejo visoka znanja in veščine. Na drugi strani so interesna tekmovanja, namenjena predvsem popularizaciji znanja in tematik in udeležba na njih je plačljiva, na primer tekmovanje iz naravoslovja.
Priložili so star pravilnik
Kot smo izvedeli, je zveza, ki sodi med pionirje organiziranja tekmovanj, iz znanja logike ga organizira že več kot 30 let, k vlogi za sofinanciranje priložila star oziroma napačen pravilnik, ki ni ustrezal pogojem razpisa. "O tem, da je vloga pomanjkljiva ali da je karkoli narobe, nas ni nihče obvestil. Lahko bi to naredili, niso pa dolžni," je za Večer pojasnil Jožef Školč, glavni tajnik ZOTKS. "Prav tako nas je ministrstvo, ki bi moralo o razpisu odločiti v 60 dneh, torej do 29. julija, o zavrnitvi obvestilo šele v začetku septembra. Hkrati pravila ministrstva določajo, da morajo biti razpisi za tekmovanja iz znanj objavljeni do 15. avgusta za prihajajoče šolsko leto. Torej ob objavi razpisa nismo mogli vedeti, da ne bomo dobili potrebnega denarja za izvedo tekmovanj," še pove Školč.
Na ministrstvu so jasni, da je ZOTKS poslal popolno vlogo, ki pa ni izpolnjevala pogojev javnega razpisa, zato ni bilo mogoče pozvati k dopolnitvam. "Postopek javnega razpisa je z zakoni in pravilniki opredeljen postopek, izven katerega ni moč delovati," so pojasnili. In dodali: "V luči transparentnosti lahko dodamo, da smo vsebino pravilnika preverili tudi na spletnih straneh zavoda, kjer pa je bil prav tako objavljen pravilnik, s kakršnim so se prijavili na javni razpis." Pritrdili pa so, da zaradi kadrovskega manka niso poslali odločb v roku 60 dni: "Časovni vidik sicer nima finančnih posledic in ne spreminja dejstva, da je bil ZOTKS z nekaterimi tekmovanji na razpisu neuspešen."
Več kot 10.000 učencev in dijakov na logiko
V šolskem letu 2023/2024 se je tekmovanja iz znanja logike za osnovne šole udeležilo 6678 učencev. Zanj je ministrstvo namenilo 13.000 evrov, kotizacije pa v skladu s pravilnikom, razpisom in pogodbo organizator ni smel zaračunati. Če se bo letos prijavilo toliko tekmovalcev, bo ZOTKS s kotizacijami prejel skoraj 27.000 evrov. Situacija je podobna pri tekmovanju iz logike za srednje šole, kjer je v šolskem letu 2023/2024 tekmovalo 5219 dijakov. Za to tekmovanje je ministrstvo namenilo 10.000 evrov, kotizacije pa v skladu s pravilnikom, razpisom in pogodbo organizator ni smel zaračunati. Če se bo v tem letu prijavilo takšno število tekmovalcev, bo ZOTKS s kotizacijami prejel skoraj 21.000 evrov.
ZOTKS z milijon evrov prihodkov in izgubo
Nekateri ravnatelji menijo, da bi moral ZOTKS prevzeti stroške kotizacije, saj so ti nastali zaradi napak zveze. Vendar Jožef Školč pojasnjuje, da nimajo zadostnih finančnih virov. Čeprav so lani zbrali več kot milijon evrov prihodkov, so poslovali z izgubo v višini 37 tisoč evrov. Glavni tajnik poudarja, da so tekmovanja, ki jih izvajajo za vsaj enajst področij, le del njihovega delovanja, saj opravljajo še druge aktivnosti, kot so izdaja revij, priročnikov, organizacija taborov ... Lani so za organizacijo tekmovanj, ki se jih je udeležilo okoli 45.000 otrok, tako Školč, porabili okoli 160 tisoč evrov, pri čemer so prejeli približno 100 tisoč evrov sofinanciranja. Kot dodaja, v kratkem času niso pridobili drugega vira financiranja, zato so morali sprejeti odločitev, ali naj tekmovanja odpovedo ali pa uvedejo kotizacijo. "Tekmovanja vključujejo več stroškov, kot si morda kdo predstavlja – poleg pošiljanja nalog zajemajo še pripravo nalog za vse ravni tekmovanja, stroške dela in morebitne potne stroške komisij, popravljavcev nalog, ostalih vpletenih, tisk, pripravo priznanj in potrdil, malice na tekmovanjih ter udeležbo na mednarodnih olimpijadah. Kotizacija je torej nujna za pokritje teh stroškov," pravi Školč.
Na šolah pa pravijo, da dobijo od ZOTKS na strežnik naloge, jih sami natisnejo, učitelji jih na šolskem in regijskem nivoju sami tudi popravljajo ter vnašajo podatke na strežnik.
Strošek bo večinoma breme staršev
Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, opozarja na pomembnost tekmovanj, kot je tekmovanje iz logike, ki spodbuja kritično in ustvarjalno razmišljanje. Po njenem mnenju tovrstne aktivnosti nagovarjajo področja, na katerih slovenski učenci v raziskavah, kot je PISA, pogosto zaostajajo. A je kritična do prenormiranega šolskega področja in pravi, da bi morala država ali zagotoviti dodatno podporo šolam za kritje teh stroškov ali pa najti rešitev za organizacije, ki kdaj naredijo napako, vendar že vrsto let izkazujejo kakovostno delo. Kot pa ima informacije, bo strošek prijavnine večinoma breme staršev, saj šole nimajo denarja s katerimi bi plačevale tovrstne aktivnosti.
Štiri evre tu, eden tam pa še štiri evre in se nabere
Eva Raušl, ravnateljica OŠ Toneta Čufarja Maribor, izpostavlja, da bi njihovo šolo le tekmovanje iz logike stalo približno 400 evrov, kar je dodaten finančni pritisk. Stroški, kot je ta, se kopičijo in obremenjujejo starše, ki že prispevajo za druge dejavnosti: "Štiri evre tu, eden tam pa še štiri evre in se nabere." Nekatere šole bodo kotizacije pokrile iz šolskega sklada. Na II. gimnaziji Maribor kotizacije plačujejo iz fonda, kjer se zbira prostovoljni prispevek staršev za obšolske dejavnosti. Ravnatelj II. gimnazije Maribor Marko Jagodič pa opozarja, da šole nimajo sistemske podpore pri delu z nadarjenimi učenci: "Ministrstvo in država se rada pohvalita z mladimi, ki izstopajo, a šole smo pri delu z nadarjenimi prepuščene same sebi, ne samo pri kotizacijah, pač pa od priprav na tekmovanja, opreme, nič od tega se ne financira."
