Hotel City Maribor: Počivalškovo ministrstvo ščiti zlorabo

Hotel City Maribor je moderen, eden lepših hotelov v Mariboru. Na videz zglajen, priljubljen, za zidovi živi razburkano, suspenzov polno zgodbo, ki diši po kriminalki z neskončnimi nadaljevanji in vplivnimi botri. Mikaven je kot objekt, lastnina. Zato je logična močna zagretost Mateja Košiča oziroma njegovega podjetja SKMT Projekt, ki najema in trži hotel City, da bi ga imel v lasti. Košič je poskusil že večkrat. Vendar je sodišče zavrnilo tudi njegovo zadnjo idejo s kupnino 20.000 evrov. Celjsko sodišče, ki se že več let ubada z lastnikom hotela - podjetjem Mestna vrata s sedežem v Celju, ki ga obvladuje skrivnostni avstrijski družbenik Ho-Com, je ugotovilo več nepravilnosti, zlorab in zavlačevanje s postopkom prisilne poravnane. Pred dnevi je za Mestna vrata razglasilo stečaj. Ali upravljanje, poslovanje teče po črki zakona, zanima tudi kriminaliste, ki so zaradi sumov nezakonitega delovanja junija pri ljudeh, povezanih s hotelom, opravljali hišne preiskave. Novim nepravilnostim in kršenju pogodbenih obveznosti pa je Večer prišel na sled tudi pri sofinanciranju hotela, ki je dobil zajetno državno in evropsko pomoč.

SKMT Projekt bi poplačal terjatve, a v kakšnem znesku

Celjsko sodišče v sklepu o ustavitvi prisilne poravnave in začetku stečaja za Mestna vrata (dostopnem na Ajpesu) med drugim zapiše, da dolžnikovo ravnanje kaže na zavlačevanje postopka s številnimi manevri in zlorabo procesnih pravic. Močno otežuje nadzor upraviteljice prisilne poravnave, saj ne razkriva podatkov. "Dolžnik je zamegljeval relevantna dejstva in postopek obremenjeval z mnogimi obsežnimi, ponavljajočimi se vlogami." Z vztrajanjem pri prisilki Mestna vrata "protipravno zasledujejo povsem druge cilje. Namen prisilne poravnave ni sanirati poslovanja in ohraniti družbo, temveč še pred pravnomočnim sprejetjem prisilne poravnave odprodati hotel." Z neposredno prodajo hotela znanemu kupcu SKMT Projekt, katerega direktor je Matej Košič in lastnica Kristjana Košič Šorn preko družbe SKMT, za kupnino 20.000 evrov za obremenjeno nepremičnino se sodišče ne strinja. Likvidacijska vrednost hotela City je 6,5 milijona, opreme slabih 700.000 evrov.
Matej Košič zatrjuje, da "kupnina za hotel ne bi znašala 20.000 evrov, temveč bi kupnina predstavljala plačilo 20.000 evrov, zvišano za dogovorjeno poplačilo hipotekarnih upnikov. Naša ponudba bi bil dodaten doprinos za dolžnika za nepremičnino, katere hipoteke presegajo vrednost nepremičnine." Interes SKMT Projekt je bremen prosta nepremičnina in poplačilo ločitvenih upnikov, pravi. Zato se je "angažiral in z upniki, ki imajo na nepremičnini hotela City vpisano hipoteko, že dosegel načelni dogovor o višini poplačila terjatev. Za hipotekarnima upnikoma NKBM in DUTB, katerih skupna hipoteka znaša 22,2 milijona evrov, je vpisanih še devet hipotek. Z vsemi razen RS in seveda z upnikom DUTB je SKMT Projekt že dosegel načelni dogovor o višini poplačila terjatve," pojasnjuje. Kakšno je to poplačilo, za kakšen popust oziroma odstotek poplačila terjatev se je dogovoril, Košič ne želi razkriti.

Hotel dela dobro

Vprašanje je tudi, kako močan pogajalec bo največji upnik DUTB, ki si že dolgo prizadeva za stečaj Mestnih vrat. Slaba banka pri tem opozarja na "kršitve na dnevni bazi" in izpostavlja, da so Mestna vrata "dala hotel v upravljanje SKMT Projekt brez soglasja sodišča, nedovoljeno in neutemeljeno privilegirajo SKMT Projekt, ki ga v prisilni poravnavi poplačujejo preko pobotov".
Matej Košič pričakuje, da bo hotel City najemal in upravljal še naprej, četudi bodo Mestna vrata v stečaju. Poslovanje je dobro, pravi, da je dobil več pohval, tudi s sodišča, in zagotavlja: "Beležimo dober obisk in vračanje gostov, prav tako imamo dogovorjene aranžmaje za leto 2019. SKMT Projekt ima 45 redno zaposlenih in povprečno deset honorarnih delavcev."

Mestna vrata in poštni nabiralnik

Kako bo hotel City obratoval v prihodnje, je negotovo. Gotovo je, da zapleti še bodo. Stečaj Mestnih vrat še ni zanesljiv, saj so še mogoče pritožbe, ki so glede na pretekle poteze liderjev hotela precej verjetne. Direktor Mestnih vrat Goran Golob to potrjuje - pritožil se bo, saj meni, da je odločitev sodišča zmotna in da je sodišče kršilo procesna pravila. Za druga Večerova vprašanja (o prodaji in oddaji hotela, fantomskem Ho-Comu in spornem javnem sofinanciranju) pa bi Golob potreboval več kot en teden časa, je dejal.
Eden od problemov bo verjetno tudi vročitev sodnega sklepa o začetku stečaja lastniku Mestnih vrat podjetju Ho-Com, ki ima sedež v avstrijski Lipnici. Sodišče mu že v preteklosti ni moglo izročiti dokumentov, ker pošte na registriranem naslovu niso mogli dostaviti. Da Ho-Coma na navedenem naslovu ali v bližini ni, smo se v živo, z obiskom na terenu, prepričali tudi sami. Zanimivo stanje smo odkrili tudi, ko smo v Celju na sedežu podjetja Mestna vrata prejšnji teden iskali direktorja Goloba, ki komunicira zgolj po elektronski pošti in ne želi razkriti številke svojega telefona. V poslovnem objektu v Kosovelovi ulici smo našli le poštni predal Mestnih vrat. Skupni predal si delijo še z dvema podjetjema, GGS inženiringom in GS storitvami. Goloba v nadstropju, kjer naj bi imel poslovne prostore, niso videli že kakšnega pol leta, so povedali sosedje.

Ministrstvo bi lahko zahtevalo tri milijone evrov nazaj

Zavlačevanje s stečajnim postopkom pa velja pogledati v kontekstu davkoplačevalskega denarja, ki so ga Mestna vrata dobila za gradnjo hotela. Na tej točki pridemo do ministrstva za gospodarstvo. Spomnimo, ministrstvo je podjetju aprila 2008, ko je resor vodil Andrej Vizjak, zato da bi hotel City deloval kot turistični magnet ob Dravi, direktor Mestnih vrat pa je bil Zoran Šolaja, podelilo nepovratnih 3,2 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnega proračuna. Ta znesek je predstavljal približno slabo tretjino investicije, sofinancirane tudi z bančnimi krediti, ki so kasneje zvrtali problematično bančno luknjo.
Pet let po zaključku investicije, to je do aprila 2016, so bila Mestna vrata v kočljivi, napeti situaciji. Namreč; če bi do spomladi 2016 družba priznala stečaj, bi ministrstvo lahko zahtevalo javne milijone z obrestmi vred nazaj. Stečaj pa ni edina sporna točka, ampak tudi najem hotela. Ministrstvo jasno navaja, da so se Mestna vrata s pogodbo zavezala, da v petletnem obdobju po zaključku investicije hotela ne bodo prodala, oddala v najem ali lizing. A zgodilo se je prav to. SKMT Projekt je hotel začel najemati oktobra 2015, torej približno pol leta, preden bi ga lahko. Takrat je novi direktor Mestnih vrat postal Goran Golob. Ministrstvo tega, da je hotel že tri leta oddan v najem, do nedavnega sploh ni vedelo, z informacijo ga je seznanil Večer. Kar odpira vprašanje, kako (ne)vestno in (ne)zavzeto najvišja državna oblast spremlja in nadzira projekte, za katere nameni javni denar. Problem dobi še dodatno razsežnost ob spoznanju, da gospodarsko ministrstvo, ki ga od decembra 2014 vodi Zdravko Počivalšek, ščiti zlorabo pogodbenih zavez.

Nikogar ne moti, da so pol leta kršili pogodbo

"Edina kršitev prejemnika bi bila, da je nekaj mesecev pred pretekom petletnega obdobja oddal investicijo v najem, o čemer nas ni obvestil," Počivalškovo ministrstvo z uporabo pogojnika problemu odvzema težo, čeprav ni dvoma, da gre za dejstvo in opravičuje podjetje Mestna vrata. "Kljub temu je ohranil investicijo v regiji najmanj za obdobje petih let po zaključku za isti namen, kot določa pogodba (hotel je še vedno v svoji funkciji delovanja). Glede na to, da je prejemnik ves čas izpolnjeval obveznosti iz pogodbe, kljub gospodarski krizi, ko je imela večina prejemnikov sredstev na drugih investicijah velike težave z doseganjem ciljev, bi ministrstvo verjetno ravnalo tako, da prejemnika ne bi spravilo v še večje gospodarske težave s svojimi ukrepi. O čemer pa je sedaj, po preteku treh let, težje govoriti, ker s predčasnim najemom nismo bili seznanjeni v času veljavnosti pogodbe." Za vladajoče na vrhu državne hierarhije je očitno dopustno, da tolerirajo kršitve in sproti ter za nazaj prilagajajo pravila. O sebi celo menijo, da je "ministrstvo v zadevi ves čas ravnalo v skladu s svojimi pristojnostmi glede na določila pogodbe, kot dober gospodar pri zagotavljanju namenske rabe dodeljenih sredstev".