Nina Ambrož
Turizem je top gospodarska panoga. Raste in nosi denar. Najbolj modne so fotogenične destinacije. Obstaja več seznamov, kateri kraji so ustvarjeni za instaslavni imidž. Ljudje načrtno izbirajo tiste destinacije, kjer bodo lahko pozirali za najboljši selfi z bajno kuliso in se postavljali na facebooku. Takšen je tudi Hotel City Maribor. Moderen je in lep. Stoji v lepem Mariboru, ob lepi Dravi in ima lepe sobe. Izkoristila ga je tudi estradnica na žuti sceni, ko je bivala v kraljevskem apartmaju in objavila svoje fotografije s pokrčenim kolenom v Cityjevem džakuziju. Pačenje na postelji in pred ogledalom gotovo ni problematično, bi pa pozerka najbrž naletela na problem, če bi se želela fotografirati s katerim od hotelskih fantov, tistih ključnih, ki z njim služijo ali so služili.
Prvi človek hotela, tisti, ki ga je gradil in zanj dobil dobre tri milijone davkoplačevalskega denarja ter zajetne kredite, pristale v globoki bančni luknji, ki smo jo drago sanirali državljani, daje vtis, da bi se rad izbrisal z obličja. Uradno je izstopil iz poslovodskih in lastniških funkcij v podjetjih, ki so nekoč obvladovala "pol" gostinskega Maribora. Večerovim prošnjam k intervjuju, komentarjem se izmika. Odzivi so neskončni, neugodni pogovori z njegovim piarovcem ali odvetnikom, priletijo tudi argumenti, da v člankih ni dopustno zapisati niti njegovega imena, tožba in pritožba na Novinarsko častno razsodišče. Kateri človek po pomembnosti ali vrsti je sedanji direktor, je težka dilema. Direktorjev v podjetju, ki je lastnik hotela City, je bilo sumljivo mnogo, njihova suverenost in pristojnosti pa vprašljive. Mož ustvarja vtis fantoma, ni ga na sedežu podjetja, ne da telefonske številke, a trdi: "Nisem slamnati direktor." S slikanjem v javnosti ima verjetno še najmanj težav Matej Košič, nenavadno izbrani najemnik hotela, nekdanja Hildina "desna roka". Njegovemu podjetju SKMT Projekt prihodki rastejo. Hotel je zlata jama. Košičevi napori, da bi objekt kupil (čim ceneje), so izjemni. Ampak sodišče in največji upnik slaba banka temu močno nasprotujeta, ker za zidovi hotela kričijo nepravilnosti in zlorabe zakonodaje.
Bankrotirani lastnik hotela bi moral biti že davno v stečaju, vendar se vselej izmuzne. Če bi kaj veljali zakoni, bi moral vrniti tudi tri milijone evrov, ker je kršil pogodbo z gospodarskim ministrstvom. Pomembno je, s čigavim denarjem je nastal hotel in kako se z njim ravna. A sodni in vladni sistem delujeta tako, da sta videti kot anemična kulisa, farsa. Počivalškov resor denarja ne bo zahteval nazaj, okliče se celo za dobrotnika, dobrega gospodarja. Hotelski fantje pa so spretni, kot se danes reče v žargonu, in ne bi čudilo, če bi hotel spretno "pospravili" ob državni "asistenci". V pravični in pošteni družbi se tistim, ki kršijo pravila, sicer reče povsem drugače.
