Aljoša Peršak
Pred skoraj natančno dvema letoma je Maribor dobil novega župana. V napetem obračunu med podjetnikom Sašem Arsenovičem in nekdanjim županom Francem Kanglerjem je 2. decembra 2018 zmagal kandidat SMC, ki so mu volivci v drugem krogu namenili 24.531 glasov ali 57,9 odstotka. "Dobil sem vstopnico na Mount Everest in prosim vas, da mi pomagate, da pridemo skupaj na vrh," je v govoru po volilni zmagi poudaril Arsenovič in torto s številko ena razrezal skupaj s partnerico, danes ženo Katjo Arsenovič in vodjo volilnega štaba Jelko Vrečko, ki je nato postala vodja županovega kabineta.
"Naš cilj je, da Maribor postane 'naj mesto' - naj dela za vse. Iz mestne uprave bomo naredili učinkovit servis za vse, iz Maribora pa mesto, na katero bomo ponosni," je Arsenovič, ki je v mestnem svetu kot novi župan prisegel 20. decembra 2018, zapisal v predvolilnem programu. Kako uspešen je pri uresničevanju obljub in kateri so ob polovici mandata najpomembnejši infrastrukturni projekti Mestne občine Maribor, smo se pogovarjali z Jelko Vrečko in Barbaro Mikuš Marzidovšek, vodjo službe za razvojne projekte in investicije.
Odgovornost Maribora kot svetilnika regij
"Vsekakor smo ob prvi polovici mandata ponosni na svoje dosedanje delo. Tudi na uresničevanje programa, s katerim smo šli na volitve, ne zavedajoč se, kaj konkretno nas bo na občini pričakalo, kakšne bodo omejitve pri uresničevanju zastavljenih ciljev, kaj šele situacija s koronavirusom, ki v letošnjem letu dodatno otežuje delovne procese. Z veliko mero strokovnosti in hitrosti smo znali poprijeti za skoraj že izgubljene projekte in jih pripeljati na pot realizacije, kar že lahko občutijo tudi naši občani," je poudarila Vrečkova.
Izpostavila je, da se zavedajo odgovornosti Maribora "kot svetilnika regije", zato se aktivno vključujejo v razprave in reševanja vprašanj vzhodne kohezijske politike in vedno znova poudarjajo, da je povezovanje ključno. "Zato Partnerstvo za Pohorje, ki mu predseduje naš župan in ki združuje 28 deležnikov, zato participativni proračun, zato regionalna razvojna agencija za močan razvoj naše regije, zato strateška skupina za preboj Maribora, s katero povezujemo MOM z Univerzo v Mariboru in z gospodarstvom, ter končno zato Javni holding Maribor," je konkretne primere povezovanja naštela Jelka Vrečko. In dodala: "Mesto Maribor ni Mestna občina Maribor - mesto smo mi vsi, zato ga resnično na bolje lahko spreminjamo le skupaj."
17,6
milijona evrov so vredni projekti, za katere ima občina že zagotovljeno sofinanciranje
Izziv naslednje finančne perspektive
Barbara Mikuš Marzidovšek, ki se je županovi ekipi pridružila januarja lani, v preteklosti pa je bila tudi direktorica občinske uprave v občini Vitanje, je izpostavila, da je vrednost projektov, za katere imajo že zagotovljeno sofinanciranje, 17,6 milijona evrov - od tega so ali bodo iz državnih ali evropskih virov počrpali 10,2 milijona. Do konca leta 2022 je v načrtu še za okrog 30 milijonov investicij, pri katerih računajo, da bi več kot polovico denarja pridobili kot sofinanciranje. "Na naslednjo finančno perspektivo 2021-2027 bomo pripravljeni, nas pa malce skrbi primanjkljaj zagotavljanja lastnih sredstev," je ključni izziv pri financiranju investicij v prihodnje
Tudi zaradi tega je župan Arsenovič večkrat izpostavil problem financiranja lokalnih skupnosti, saj je Maribor med najbolj podfinanciranimi občinami v državi - mesto bo samo letos dobilo od države okrog 20 milijonov evrov manj, kot porabi za pokrivanje zakonskih nalog.
Nova kanalizacija najprej v Limbušu
In kateri so najpomembnejši infrastrukturni projekti tega mandata? Izbor so naredili v kabinetu župana. Sredi izvajanja je obnova Vojašniškega trga z objekti, ki zajema Vojašniški trg in objekt Tri babe, Sodni stolp in vinogradniški muzej. Slednji čaka samo še na uporabno dovoljenje, Sodni stolp bi se lahko odprl spomladi prihodnje leto, medtem ko se bo obnova Vojašniškega trga začela v začetku prihodnjega leta, predviden zaključek del pa je septembra 2021. Vrednost celotne investicije je šest milijonov evrov, od tega bo 80 odstotkov denarja primaknila EU.
Naslednji pomembni projekt nosi ime Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave, vključuje pa 24 kilometrov novozgrajene kanalizacije s črpališči in razbremenilnikom. "S projektom širimo kanalizacijsko omrežje v naseljih Kamniška graba, Laznica, Limbuš, Pekre, Hrastje, Studenci, Malečnik, Trčova, Celestrina, Metava in Orešje," je naštela vodja projektne pisarne. Investicija je ocenjena na enajst milijonov evrov, od tega bodo iz dogovora za razvoj regij počrpali pet milijonov. V začetku naslednjega leta je prvi na vrsti Limbuš, kjer se trasa prekriva s državno Dravsko kolesarsko potjo, zaključek vseh del je predviden do konca leta 2023.
Pred Centrom Rotovž še precej izzivov
Med desetimi projekti je prostor našel tudi Center Rotovž. "Občina si prizadeva za oživitev Rotovškega trga preko povezujočih se vsebin in programov Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Artkina, ki bodo tvorili skupni kreativni, kulturni, izobraževalni medgeneracijski center," pojasnjujejo na občini. Trenutno se projektira projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se pričakuje v začetku 2021. Kaj pa financiranje?
Čeprav je na 24 milijonov evrov ocenjena investicija izpadla iz državnih proračunov za leti 2021 in 2022, je žarek upanja posijal po nedavnem sestanku vodstva MOM z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem. Center Rotovž je bil namreč na ministrstvu prepoznan kot razvojni projekt, ki naj bi ga država sofinancirala v 50 odstotkih od predvidene končne vrednosti projekta. "Časovnica je odvisna od finančne konstrukcije," Barbara Mikuš Marzidovšek pojasni, da je pred njimi še precej izzivov.
Dvigalo v Narodnem domu prihodnje leto
Vodja županovega kabineta Jelka Vrečko poudarja, da so za njih enako pomembni tudi številni manjši in mehki projekti. Prihodnje leto naj bi tako Narodni dom končno dobil dvigalo, s katerim bo dostop do prireditev omogočen tudi gibalno oviranim osebam. Vrednost projekta se ocenjuje na 160 tisoč evrov. Do konca leta bo obnovljena fasada na cerkvici Sv. Barbare na Kalvariji. Občina je v začetku novembra začela tudi interventno obnovo ostrešja na Čeligijevem stolpu, prihodnje leto pa ima v načrtu večjo obnovo. Projektantska ocena del znaša 240 tisoč evrov.
Parkiranje se z Lenta umika
Dravska promenada je naslednja investicija, ki bo pomembno spremenila podobo mesta. Projekt je razdeljen na dva sklopa: na obnovo nabrežja Drave od Studenške brvi do Vodnega stolpa in na gradnjo nove brvi ob Glavnem mostu. "Osrednje območje na Lentu se bo uredilo kot osrednja promenada, prednostno namenjena pešcem in kolesarjem. Parkiranje se z območja umika. Prostor ob reki se stopničasto spusti k vodi, kar obiskovalcu omogoča neposredni doživljajski stik z reko. Stopnice omogočajo posedanje, počitek in druženje ob vodi, novi urbani prostor pa bo ponudil kvalitetno območje za prireditve in Festival Lent. Na območje promenade se umešča veliko zelenja in dreves," so projekt, vreden 9,5 milijona evrov (od tega iz mehanizma CTN v vrednosti 2,3 milijona), opisali na občini. Izvajal naj bi se v letih 2021 in 2022.
Za gradnjo nove brvi Lent-Tabor je občina objavila razpis, ki se izteče 14. decembra. Predvideva se, da bodo pogodbo z izbranim izvajalcem podpisali v začetku prihodnjega leta, vrednost investicije pa je 4,5 milijona evrov, od tega kar dobrih 3,3 milijona iz mehanizma CTN.
"Z veliko mero strokovnosti in hitrosti smo znali poprijeti za skoraj že izgubljene projekte in jih pripeljati na pot realizacije"
Rekreacijski obroč brez nove brvi na otok
Dravska kolesarska pot se imenuje projekt, ki bo deloma uresničil županove napovedi o dravskem rekreacijskem obroču. "Izvedla se bo razširitev trase kolesarske poti in dodatnih podpornih konstrukcij na državni kolesarski povezavi Limbuš-Drava Center-dvoetažni most," so razložili na občini. Postavitev nove brvi z desnega brega Drave na Mariborski otok zaradi vodovarstvene uredbe trenutno ni možna, a na občini iščejo rešitev, kako bi brv vendarle lahko zgradili in tako tudi sklenili rekreacijski obroč.
Skupna dolžina trase znaša 6,6 kilometra. Steza bo široka 4,5 metra in bo zajela tudi sprehajalno pot in kolesarska postajališča. Projekt je razdeljen na dve fazi, ocenjena vrednost je 14 milijonov evrov, od tega se dva milijona predvidevata iz mehanizma CTN, druga etapa (od Adamičevega naselja do nove brvi Lent-Tabor) pa bo prijavljena za naslednjo finančno perspektivo. Predvidena časovnica je tako med letoma 2021 in 2023.
Zdravstveni postaji Tabor in Tezno še brez zagotovljenih virov
Glavni trg s Koroško cesto je doslej v mandatu Arsenoviča največji projekt, ki se je v njem začel in se tudi že zaključil. O tem, kolikšna je končna vrednost investicije, obstajajo različne ocene, zaradi dodatno naročenih del pa se številke gibajo med 6,6 milijona in 7,1 milijona evrov.
Trenutno še v fazi načrtovanja in brez zagotovljenih virov financiranja sta zdravstveni postaji Tabor in Tezno. Prvi projekt, ki predvideva rušitev objekta v Jezdarski ulici in izgradnjo nove postaje v obliki črke L ter z notranjim pokritim atrijem, je ocenjen na 6,8 milijona evrov. "Izgradnja nove ZP Tezno je trenutno v fazi javnega natečaja za projektiranje. Vrednost investicije bo odvisna od nagrajenca javnega natečaja," pojasnjujejo na občini. Gradbeno dovoljenje se pričakuje predvidoma v prvi polovici leta 2022. "Kolikor berem dokumente za naslednjo finančno perspektivo, bodo do sofinanciranja upravičeni tudi zdravstveni domovi v lasti občin," je optimistična Mikuš Marzidovškova.
Kateri projekti niso (več) prioriteta
Izbor desetih najpomembnejših infrastrukturnih projektov v kabinetu župana ni bil preprost, saj se jih načrtuje precej več, a to za preostale ne pomeni, da so od njih dvignili roke, je večkrat poudarila Jelka Vrečko. Ne glede na to pa velja pogledati, kateri projekti v tem mandatu torej niso (več) prioriteta. Saša Arsenovič je v predvolilnem programu obljubil vzpostavitev notranjega prometnega obroča, s katerim bi zagotovili prometno povezavo vzhod-zahod. O tem se na občini veliko razmišlja in se preigravajo različne možnosti (dodatni mostovi, predor pod središčem mesta), a kljub zaprtju Glavnega trga, Koroške ceste in tudi predvidoma Lenta lahko rečemo, da do te rešitve v mandatu ne bomo prišli. Od načrta umestitve sistema garažnih hiš na obod starega mestnega jedra se počasi uresničuje ideja o garažni hiši pod pomožnim nogometnim igriščem na območju Ljudskega vrta, a najprej se mora izpeljati negotov postopek javno-zasebnega partnerstva. Tudi obljubljenega dokončanja južne obvoznice v tem mandatu ne bo. Med desetimi izpostavljenimi projekti tudi ni obnove Mariborskega otoka pa revitalizacije Piramide, rešitve za dotrajane prostore Akvarija - terarija ...
Energetsko obnovili 24 objektov MOM
Obnova zahodne tribune na stadionu Ljudski vrt trenutno poteka v skladu s časovnimi in finančnimi načrti - to pomeni, da bi se končala maja prihodnje leto, v vrednosti 6,3 milijona evrov. Gre za zadnjo fazo obnove Ljudskega vrta, ki bo potem zadostil kriterijem Uefe za igranje nogometnih tekem tudi v skupinskem delu lige prvakov.
V zaključni fazi je projekt Trajnostna mobilnost, ki vključuje kolesarske povezave med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi ter ureditev kolesarskega in peš nadhoda nad Titovo cesto. Za nadhod v vrednosti 405 tisoč evrov poteka postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja, ureditev kolesarskih povezav pa je stala skupno 1,6 milijona evrov.
Že končana pa je investicija v energetsko prenovo Engelsove ulice in javnih stavb. Prvo je vodil Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, zajemala pa je obnovo fasade, zamenjavo stavbnega pohištva, dodatno izolacijo strehe ... v 102 stanovanjih večstanovanjskih stavb v Engelsovi ulici. Od vrednosti del 1,4 milijona evrov je bilo 510 tisoč nepovratnih sredstev. Občina pa je že lani na podlagi javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Petrol in s sofinanciranjem kohezijskega sklada energetsko prenovila kar 24 objektov MOM - enajst osnovnih šol, deset vrtcev, upravno stavbo MOM, Ledno dvorano in dvorano Tabor - v skupni vrednosti 10,5 milijona evrov. Delež občine je bil od tega 1,5 milijona evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
