Prvi participativni proračun (PP) na območju celotne mariborske občine je pod streho, zdaj je na vrsti ključni del - izvedba izglasovanih projektov. A še prej je čas za evalvacijo projekta. Medtem ko jo Mestna občina Maribor s partnerjema, Zavodom PIP in Fundacijo Prizma še pripravlja, je svojo oceno že podala Iniciativa Mestni zbor (IMZ), ki kot pobudnica pilotnega projekta v Radvanju budno spremlja uvajanje tega instrumenta za krepitev demokracije. Je pa tudi izkušena snovalka participativnih proračunov v drugih občinah.
"Pozdravljamo uvedbo PP 2020, ki je bil izveden po modelu, ki se v Sloveniji kaže kot najboljša praksa in ki ga je ne nazadnje leta 2014 zasnoval prav IMZ," je njen predstavnik Matic Primc zapisal v obsežni analizi, kjer je marsikaj pohvalil, izpostavil pa tudi nekaj pomanjkljivosti in predlogov, kako PP v prihodnje izboljšati.
"To je nedopustno z vidika transparentnosti postopka"
Mestna občina Maribor na slovenskem repu
Največji primanjkljaj prve izvedbe je bil verjetno skromno odmerjen denar, le pol milijona evrov za dve leti, kar MOM uvršča na rep slovenskih PP. Kot navaja Primc, občine pri nas v povprečju za ta mehanizem namenjajo okoli 0,8 do enega odstotka svojega letnega proračuna, medtem ko je mariborska občina zanj odmerila le približno 0,25 odstotka proračuna. "Manjši zneski omejijo fleksibilnost pri snovanju detajlov izvedbe in negativno vplivajo na pripravljenost občanov, da se aktivirajo in sodelujejo," poudarja Primc in v prihodnje predlaga razširitev finančnega okvira na način, da bo primerljiv z uveljavljenimi PP v Sloveniji.
Glede udeležbe na glasovanju ugotavlja, da je bilo število podanih predlogov (331) nekoliko manjše od pričakovanega, precej pod pričakovanjem pa je bilo število oddanih glasov. Kot je znano, je glasovalo le 1439 občanov, čeprav je bila volilna pravica razširjena na vse občane s stalnim prebivališčem v Mariboru, stare nad 15 let. "Zdi se, da je to posledica šibkega obveščanja v fazi glasovanja," razmišlja Primc in dodaja, da marsikdo za projekt sploh ni vedel, res pa, da je bila obveščenost občanov slabša zaradi epidemije, a da so se v tem segmentu zgodile tudi strateške napake.
Grobo preseganje nalog komisije
Ker je bila celotna izvedba postavljena v ozek časovni okvir, je bilo po njegovem premalo tudi komunikacije s sveti mestnih četrti (MČ) in krajevnih skupnosti (KS), ki so bile le obveščene o sprejetih odločitvah. Časa je zmanjkovalo tudi komisiji za evalvacijo, zato je delo razdelila med svoje člane, namesto da bi o predlogih presojala skupaj. Komisija naj bi bila tako storila nekaj napak, najhujša je bila, tako v IMZ, da je predloge zavračala na podlagi kriterija, da je predlagana aktivnost ali poseg 'del rednih vzdrževalnih del', čeprav ta kriterij predhodno ni bil nikjer naveden kot nedovoljen. "To je nedopustno z vidika transparentnosti postopka," menijo v IMZ. Druga "huda napaka" je bila, da so bile nekatere zavrnitve argumentirane z vrednostno sodbo in frazami, kot je, "to ni smiselno", kar je grobo preseganje nalog komisije, je izpostavil Primc.
Spletna aplikacija se je sicer izkazala za učinkovito in transparentno, a bo v prihodnje treba bolj izpostaviti alternativne oblike sodelovanja in dodatno pomoč starejšim, neveščim uporabe računalnika. Kar nekaj pomislekov je tudi glede geografske razdelitve občine na štiri območja. MOM je to storila tako, da je v eno območje združila vse MČ in v drugo vse KS na levem bregu Drave ter enako ponovila na desnem. Pri tem imata območji združenih KS občutno manjši odziv ljudi. Delno, ker v primerjavi z združenima območjema MČ zajemata manj prebivalcev, delno pa, ker se združene KS medsebojno ne stikajo, kar je verjetno povzročilo nižjo stopnjo identifikacije občanov z območjem, v katerem naj bi glasovali, še opozarjajo v IMZ. Ob tem predlagajo, naj občina območja v prihodnje zasnuje ustrezneje.
