Nekdanji direktor urada za šport na mariborski občini Gregor Žmak je kot neodvisni županski kandidat s svojo listo 4x4 v drugem krogu lokalnih volitev leta 2018 v občini Pesnica prepričljivo premagal dolgoletnega župana Venčeslava Senekoviča (SLS).
Za predvolilni cilj ste si zadali, da bi Pesnico preobrazili v najbolj razvito primestno občino v vzhodni Sloveniji. Je to sedaj, ko ste se že dodobra seznanjeni s stanjem, še realni cilj?
"Da, to si po 20-letnem stagniranju občine res želim in v to tudi verjamem. Pogoje imamo zelo dobre, občina leži na avtocestnem križu, imamo železnico, dobro lego nam priznavajo tudi tujci, česar občina v preteklosti ni dovolj izkoristila. Nas pa omejuje restriktivna zakonodaja in tudi zadrževalna območja reke Pesnice in potoka Cerknica, zaradi česar je bilo tu v preteklosti poplavno območje."
Z dokaj skromnim občinskim proračunom bo najbrž težko preseči denimo Šentilj, ki dobiva milijone iz tamkajšnjega kazina, ali pokriti vse potrebe razvejanega cestnega omrežja.
"To je dejstvo. Zato na občini še toliko bolj pazimo, kako delamo z denarjem. Proračun smo že povečali in ga bomo še dodatno, saj se trudimo pridobivati razna nepovratna in povratna evropska sredstva. Si pa v krajevnih skupnostih niti ne želijo prenapihnjenih investicij, ampak realne, ki jih lahko v letu ali dveh uresničimo, in to smo tudi naredili. Imamo pa tudi participativni proračun, zaradi katerega vse proračunske prioritete odražajo želje občanov, ki so posledično z našim delom zelo zadovoljni. Naj povem, da smo kljub finančnim omejitvam za ceste samo letos namenili 1,2 milijona evrov."
"Želim si, da bi mladi, ki so tukaj odraščali, tukaj tudi živeli, vendar dandanes nimajo kje biti, kje zidati"
Občina se je pod vašim vodstvom digitalizirala, odprto komunicirate tudi z občani, kar prej prav tako ni bila praksa. Kje je občina pod vašim vodstvom še napredovala?
"Mislim, da smo na dobri poti, da uravnotežimo investicije v vseh štiri krajevnih skupnostih - v Jarenini, Jakobu, Pesnici in Pernici. Vemo, da je v preteklosti ena krajevna skupnost eksponentno izstopala (Pernica, op. p.). Tudi občinski svetniki se s potrebo po uravnoteženju strinjajo in opozarjajo, da medtem ko v Pernici obnavljamo deset let staro kanalizacijo in sedem let star vrtec ter zamenjujemo javno razsvetljavo z bolj ustreznimi lučmi, v Jakobu delamo tri kilometre vodovoda, ker ljudje še nimajo osnovne infrastrukture. Napredek je prineslo tudi znižanje komunalnega prispevka za 50 odstotkov. Tudi na ta račun smo v enem letu dobili 126 novih prebivalcev, naš indeks prirasti je že boljši, kot je slovensko povprečje."
Vseeno pa zaradi izseljevanja mladih projekcije kažejo, da nekatere vaše osnovne šole kmalu ne bodo imele dovolj prvošolčkov. Občani že vrsto let težko čakajo na nov prostorski načrt (OPN), ki naj bi z novogradnjami prav tako pospešil priseljevanje.
"Smo ena zadnjih občin, ki nima OPN in zamuja in lovi, kar se uloviti še da. Zatikamo se, ker občina v preteklosti ni opravila svojega dela. OPN bi moral biti sprejet že pred petimi leti in želimo si, da bo zaključen v enem letu. Se pa moramo zavedati, da pri njegovemu sprejemanju nismo več tako samostojni kot v preteklosti, pač pa je vse odvisno od ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo. Zelo nas omejuje zakonodaja, ki več ne dovoli razpršene gradnje. Želim si, da bi mladi, ki so tukaj odraščali, tukaj tudi živeli, vendar dandanes nimajo kje biti, kje zidati. Trenutno imamo večje povpraševanje, kot imamo na voljo stavbnih zemljišč, zato je izjemno pomembno, da pridemo do OPN. Upam tudi, da bodo investitorji zgradili, kar so napovedali. V neposredni bližini občinske stavbe to pomeni 93 novih stanovanj. V Jarenini si želimo nov blok s prostorom za trgovino in poslovne dejavnosti, v Jakobu pa se naselje že širi. Družina Krhin tam pospešeno vlaga in gradi nov blok, v naslednjih letih bi rada zgradila še dva. V Pernici se pravkar dogovarjamo za 53 novih stanovanj."
Kdaj lahko krajani Jarenine pričakujejo še zadnjo fazo prenove glavne ceste, torej v odseku od središča kraja do Šentilja?
"Računamo, da bo projekt zaključen v letu 2022. Sedaj poteka faza od centra Jarenine do Jareninskega dvora, naslednja bo do Šentilja. Gre za cesto mimo podjetja Dveri Pax, ki je v naše območje vložilo 20 do 30 milijonov evrov, mi pa nismo bili sposobni urediti ceste, ki je tako luknjasta, da to težko še kje vidiš."
Kako daleč je muzej narodnozabavne glasbe?
"Štajerska hiša glasbe, kjer bi bil tudi muzej Alfija Nipiča in dosežkov skupine Avsenik, s katero je naš častni občan vrsto let skupaj muziciral, bi bila v stavbi nekdanje osnovne šole v Jarenini. Odločili smo se za konkretno prenovo te hiše. Naredili bi vinoteko, recepcijo s prodajalno izdelkov iz vse občine, razstavni prostor in manjšo kulturno dvorano. Smo pred tem, da pridobimo gradbeno dovoljenje. Ker pa gre za izjemen znesek - okoli pol milijona evrov samo za obnovo, še več, če vštejemo opremo -, bomo denar iskali v Evropi ali pri državi."
Posvetili ste se urejanju krajevnih središč. Z vzpostavitvijo trga, novim drevoredom, tribuno nogometnega igrišča in športnim parkom svežo podobo dobiva tudi sama Pesnica. Kako pa bo kraj preobrazila prenova železnice?
"V naši občini potekajo res velika gradbena dela in moram reči, da pri tem z državo zelo dobro sodelujemo. Prihaja drugi tir železnice, nad najbolj obremenjenim železniškim prehodom, ki je v preteklosti terjal žrtve, bo zgrajen nadvoz. V prihodnje bomo zato gotovo bolj varni. Na območju Rance gradijo nove ceste do naselij, imamo že novo železniško postajo. K nam prihaja tudi veliko tujcev, ki želijo tukaj živeti prav zaradi železnice. Če sem skoraj vse predvolilne obljube že izpolnil, pa mi je ostal odprt osrednji trg, tudi pokopališče v Pesnici. Prvi bo novo podobo dobil predvidoma naslednje leto, gradnja pokopališča pa se bo, če bomo imeli vse pripravljeno, začela leta 2022."
Ideja je, da bi odkopali in obnovili impozanten pesniški železniški viadukt s 64 loki iz leta 1846.
"V sklopu železnice Dunaj-Trst je bil ta viadukt ena največjih atrakcij, vendar je bil z leti zasipan. Gre za arhitekturni presežek, ki bi našo občino izjemno obogatil. Projekt bi bil možen izključno z evropskimi sredstvi in v sodelovanju s katedro za arhitekturo mariborske gradbene fakultete. O tem se z njimi že pogovarjamo. Poleg tega bi radi stari železniški predor, ki ne bo več v uporabi, namenili za kolesarsko pot do Maribora. S kolesarskimi povezavami na širšem območju se v sklopu trajnostne mobilnosti nasploh intenzivno ukvarjamo in pri tem dobro sodelujemo z vsemi okoliškimi občinami."
Veliko omenjate napake iz preteklosti. Ste ob nastopu funkcije na občini našli kakšne nečedne posle?
"Vedno se najdejo kakšne neumnosti iz preteklosti, ki pa jih želimo čim bolj sanirati. Ne bi želel govoriti o tem, ker ne želim škoditi določenim ljudem."
Mislite bivšega župana Venčeslava Senekoviča? Ste zoper njega vložili postopke za odgovornost?
"Ne, nikoli proti nikomur, temu nisem naklonjen."
Vendar je ob ugotovljenih nepravilnostih prijava dolžnost.
"Nepravilnosti je kriminalistična policija preiskovala, še preden sem postal župan. Ena od preteklih neumnosti je mrliška vežica v Pernici. Namreč obnova 70 kvadratov velike vežice je stala skoraj pol milijona evrov, kar je 7000 evrov za kvadratni meter. Vsi ugotavljajo, da tega v slovenskem prostoru ni niti pri novogradnjah. Pod mojim vodstvom so zaposleni na občini morali začeti pošteno brati predpise in jih lahko sedaj že pohvalim, da so dobri sodelavci."
Ena vaših prvih potez je bila zaposlitev Milice Simonič Steiner, ki je bila direktorica mariborske občinske uprave v času Franca Kanglerja. Se na bivšega mariborskega župana še obrnete za kak nasvet?
"Z gospodom Kanglerjem sva sodelovanje zaključila leta 2012. Od takrat, razen tega, da sva se dvakrat videla, nimava nobenih stikov. Kar se tiče Milice Simonič Steiner, pa lahko rečem, da je eden najbolj strokovnih ljudi, kar jih poznam. Zato sem se nanjo obrnil in me veseli, da mi je pri delu v veliko pomoč."
V tem težkem času epidemije koronavirusa ste preko družbenih omrežij svoje občane nagovorili v pomirjevalnem in vzpodbudnem tonu. Ali takšno komuniciranje pogrešate pri aktualni vladi?
"Seveda pogrešam bolj pomirjujočo komunikacijo, ker ljudje v času, ko na televiziji vsak dan gledamo velik virus, ki nas napada, niso le blazno naveličani, ampak tudi prestrašeni. Na terenu dnevno vidim, da mnogi sploh ne vedo, kako naj se še obnašajo, ali sploh še smejo recimo v trgovino. Vlada je naredila veliko dobrega, pri komuniciranju pa včasih pihne mimo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
