(INTERVJU) Iztok Kramberger: "Pri napovedovanju vremena v srednji zemeljski orbiti smo celo pred Naso"

Čestitke za naziv. Ste znanstveniki in raziskovalci dovolj prisotni v medijih?

"Razmere se izboljšujejo. Če pogledamo naš primer; s sateliti se ukvarjamo že od leta 2009, želeli smo, da Slovenija vstopi v Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), kar bi nam dalo zaščito za industrializacijo naših raziskav. Da smo to dosegli, je bilo treba narediti premik v miselnosti v Sloveniji, dopovedati ljudem, da je vesolje pomembno področje in da smo tudi lahko Slovenci aktivni pri tem. Mediji so odigrali ključno vlogo, a smo jih morali prepričevati, naj poročajo o našem delu. Po izstrelitvi satelita pa se je zanimanje dvignilo."

Kakšna je vloga politike? Podprla je vključitev Slovenije v ESA, kar dokazuje, da so prisluhnil vašim argumentom.

"Politika vsekakor ima vlogo, sploh pri vesolju, ki je zelo specifičen trg. Tu se prodaja zelo visoka tehnologija in vsaka država svoja semena za visoko tehnologijo goji pri sebi in jih ne želi pluralizirati, da jih ne bi izrabljale druge države. Tukaj je politika ključna, saj je določitev strategije države naloga politike."

Vesolje prihaja v ospredje naše pozornosti tudi s preboji podjetij, kot je SpaceX, komercializacijo vesoljskih poletov in podobno.

"Vesolje je postalo drugi najmočnejši trg, a se ljudje tega ne zavedajo. V Dubaju, kjer smo sodelovali na Space Business Forumu, smo lahko videli, kaj pomeni vesoljski trg in koliko denarja se zbere. Tega ljudje ne vidijo, ker nas vesolje spremlja nekako v ozadju. Na primer pri navigaciji, kjer se ne sprašujemo, kako deluje. Imamo vedno natančnejše vremenske napovedi. Vse to so podatki, ki pridejo iz vesolja. Komunikacija preko vesolja bo omogočila pokritost nedostopnih območij z internetom. S tem bo prišel razvoj."

Kako se lahko postavi majhna država, kot je Slovenija, medtem ko velike države dosegajo tako velike napredke v vesolju? Kje lahko Slovenija najde svoje mesto?

"Marsikje. V globalizaciji velesil več ni. Tudi Starlink Elona Muska podsisteme kupuje na trgu, ne izdeluje jih sam. Tradicija velesili je izginila. Sodeluje veliko več držav, od Indije do Japonske in Kitajske, Rusije. Evropejci smo med počasnejšimi. To se kaže pri prizadevanju za tehnološko neodvisnost Evrope. Potrebni bodo večji premiki v tej smeri. Kaj pomeni tehnološka neodvisnost, vidimo na primeru sedanjih težav z dostavo elektronskih komponent iz Kitajske. Zato Amerika že gradi tovarne na svojem ozemlju. O tem v Evropi šele razmišljamo. Smo v rahlem zaostanku. Slovenija kot taka ima nekaj ključnih tehnologij, ki smo jih že pokazali v vesolju. In se prodajajo. Skylabsovi komunikacijski moduli na primer poganjajo konstelacijo misije Hermes, misijo za spremljanje dogajanja na Sredozemskem morju in tako dalje. Satelita ne smemo gledati kot celote, zgrajene v eni državi. Satelit je sestavljen iz več podsistemov. In tukaj smo Slovenci v samem vrhu. Imamo nekaj ključnih tehnologij, ki so že postale tržno samozadostne. Za njih treba sedaj skrbeti, da bomo lahko želi dobre rezultate."

Ste primer javno-zasebnega partnerstva. K raziskavam na javni univerzi se priključuje zasebni kapital.

"Zasebniki so naredili premik. V preteklosti se recimo Nasa sploh ni več premikala. Tudi ESA ne. To je normalno; ko konglomerati zrastejo do določenega nivoja, se začnejo birokratizirati. In takrat postanejo kot polži, počasni in neprilagodljivi, neodzivni. Privatni kapital pa je začel te stvari spreminjati. Kar naenkrat zasebni kapital gradi nosilne rakete. Investira v satelite. In ko se je to zgodilo, so agencije morale reagirati. V ZDA sta zato Nasa in Muskov SpaceX podpisala dogovor o partnerstvu. V Evropi je vesoljski zasebni sektor zelo razpršen, medtem ko je v ZDA kapital bolj skoncentriran. Na primer, naš satelit bo sedaj v vesolje letel na nemški raketi Isar, ki je produkt zasebnega investicijskega denarja. Država je takoj reagirala s spodbudo. Vedeli so, da bodo v nasprotnem primeru izgubili bitko na trgu nizkih Zemljinih orbit. Ta raketa je odgovor Nemčije, da bodo tudi oni utirjali satelite v nizko zemljino orbito."

Kako komentirate razvoj v smeri komercializacije vesolja, iskanja zaslužka?

"O tem se sedaj več govori in piše, saj je zasebnemu sektorju pomembnejša promocija, s pomočjo katere zbira kapital. V medijih mora biti prisoten, da lahko nagovarja banke za najem posojil. Prej so konstelacije satelitov gradile države, pa nihče ni govoril o tem. Zdaj pa se je vmešal privatni kapital in k temu prinaša naboj distrupcije. Nizke zemljine orbite so privlačne zato, ker ne prinašajo tveganja smetenja vesolja, saj satelit relativno kmalu pade v atmosfero in zgori. Tehnološki napredek je tako hiter, da je postal stari sistem gradnje satelitov za več kot 25 let nesmiseln. V nekaj letih je namreč tehnologija že zastarela. Temu se morajo prilagoditi tudi velike javne vesoljske agencije."

Kako ste zadovoljni z delovanjem satelita Trisat v vesolju?

"Misija ima izjemno velik uspeh na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju. Študentje s tem dobivajo prave praktične izkušnje z upravljanjem satelita; kako pridobiti podatke, kako jih obdelovati in drugo. Študente vključujemo tudi pri gradnji novih satelitov, tako dobivajo izkušnje v tako imenovani čisti sobi, vidijo, kako se sestavi satelit, kako se pišejo poročila. V dogovoru z ESA smo se celo odločili, da bi uvedli nov izbirni predmet, ki bi bil usmerjen v vesoljske tehnologije.

Z raziskovalnega vidika pa sedaj s pomočjo satelita pridobivamo veliko podatkov, ki so ključni za izgradnjo simulatorja za orbitalno dinamiko. Da s tem predvidevamo dogajanje v vesolju. Za izboljševanje in dopolnjevanje simulatorja potrebuješ vedno več podatkov. Zato so podatki iz Trisata izjemno koristni. S podatki izboljšujemo algoritme simuliranja, kako se satelit zaveda svojega položaja in orientacije v vesolju. S temi podatki izboljšujemo algoritme in nadgrajujemo inteligenco. Tradicionalno so bili sateliti grajeni z izjemno malo inteligence iz preprostega razloga – močno sevalno okolje je težava, če je na satelitu veliko programske kode. Če gre kaj narobe, lahko gredo programi v zelo čudne smeri. Mi smo z našimi tehnikami blaženja napak omogočili, da dvigujemo inteligenco na krovu satelitov. S tem tudi dvigujemo njihovo avtonomijo. Pri sedanjih množicah satelitov namreč ni več mogoče, da bi imel vsak satelit svojega človeškega operaterja na Zemlji."

Vaša specifika je znanje o odpravljanju napak v programski opremi na krovu satelita?

"Da, mi temu rečemo blaženje napak."

Kot mehanizmi popravljanja napak pri podvajanju DNA v celicah?

"Tako je. Dodali smo določene mehanizme, ki omogočajo obnavljanje sistemov. Na primer Skylabs je imel v Cernu na testu njihove komunikacijske module. Izpostavili so jih sevanju, kot bi ga dobili v več kot 1150 dneh v vesolju. Na takem nivoju so testirali našo opremo. Sistemi so kljub temu komunicirali, ni bilo nobenega izpada. Cern je rekel, da je to idealno za brezžične senzorje znotraj nukleark ali v njihovem podzemnem pospeševalniku. Tehnologijo, ki smo jo naredili v vesolju, smo tako prenesli na zemeljske aplikacije."

Kakšni so načrti z novimi sateliti, ki jih nameravate poslati v vesolje?

"Naslednji bo Trisat R, ki smo ga najavili že lani, a je korona prestavila polet nosilne rakete. Načrtujemo, da bo na nosilni raketi Vega C poletel v vesolje iz Francoske Gvajane naslednje leto. Satelit bo šel v 6000 kilometrov oddaljeno orbito, kar bo nov izziv. Če nam bo uspelo, bo to prvi nanosatelit v srednji Zemljini orbiti, kar bo velik dosežek. Na njem bo nekaj zanimivih eksperimentov, eksperiment iz Cerna, pa iz ESA, Univerze v Mariboru in podjetja Skylabs. Satelit je v osnovi namenjen spremljanju radiacije, natančnejše vesoljskega vremena. Vesoljskega vremena namreč še ne razumemo v popolnosti, ima pa zelo velik vpliv na naše okolje na Zemlji. Trisat R bo tehnološka demonstracija spremljanja in možnosti napovedovanja vesoljskega vremena v srednji zemeljski orbiti. Ta satelit je zelo pomemben tudi za ESA, saj smo na tem področju celo pred Naso."

Najavili ste tudi satelit Trisat S?

"Ta bo tehnološka demonstracija varne komunikacije, zato črka S - security. Na tem satelitu bosta širokopasovni komunikacijski modul in računalnik na krovu, s katerimi bi zagotovili kibernetsko varnost v komunikacijah nanosatelitov. Sedaj namreč ti sateliti nimajo varnih komunikacij."

Gre za šifriranje podatkov?

"Tako je. Naredili smo koncept, ki je sicer prisoten v velikih satelitih, torej smo združljivi s sistemi velikih satelitov, kar je ESA prepoznala kot pomembno smer razvoja. Na ta način ohranjamo tehnološko prednost, saj se bo z večjo uporabo nizkih orbit povečala tudi potreba po varnih komunikacijah. S tem pomagamo slovenski vesoljski industriji, ki lahko s tem modulom poveča vrednost svojih izdelkov."