(INTERVJU) Iztok Takač: Ključno je povečati zaupanje ljudi v stroko

Dr. Iztok Takač je dolgoletni strokovni vodja klinike za ginekologijo, predstojnik katedre za ginekologijo in porodništvo ter dobro leto še dekan mariborske medicinske fakultete (MF). "To niso nezdružljive funkcije. Prednost je, saj imamo vsakodnevne sestanke skupaj z zdravniki v UKC in se lahko sproti dogovarjamo tudi, kaj bo s študenti. Tako se lahko mimogrede reši veliko logističnih vprašanj. Sem tudi član strokovnega sveta in imam pregled nad vsemi klinikami. Ko moraš odločati, je dobro, da imaš čim več informacij. Tako imaš večjo možnost, da se boš odločil prav."

Najprej ste bili eno leto v. d. dekana, ker niste smeli izvesti volitev v živo. Ste pa verjetno že takrat računali, da boste prevzeli vodenje fakultete. Na MF namreč ni presenečenj, vse se zdi dogovorjeno, usklajeno …

"Potem ko je Ivanu Krajncu potekel mandat, sem se po več razgovorih z njim in prodekani odločil, da bom kandidiral. Najprej sem prevzel vlogo kot v. d. za eno leto, kar jemljem kot 'pripravništvo', junija letos pa še za cel mandat. In dobil 95 odstotkov glasov, kar pomeni veliko stopnjo zaupanja med zaposlenimi in študenti. To je dobra popotnica."

Vaš predhodnik je bil na položaju štiri mandate. Vmes je odstopil in spet kandidiral, da se je lahko obdržal tako dolgo. Kako je bilo prevzeti vodenje fakultete za nekom, ki se je tako zasidral na položaju?

"To vidim kot dobro rešitev v tistih časih. Njegov odstop ni bil zaradi pridobitve mandatov. Medicinska fakulteta je bila ustanovljena leta 2003. Potem je prišlo težko obdobje novogradnje. Profesor Krajnc je s svojo ekipo to zelo uspešno izpeljal. Stavba fakultete nam je vsem v ponos, čas covida-19 je pokazal tudi na dobro odločitev o bližini z UKC Maribor. Postavil je tudi podlago za izvajanje študijskega programa. Ustanovile so se katedre, inštituti, potrebnega je bilo veliko sodelovanja na ravni države, vzpostavil je precej mednarodnih povezav. Zdaj sem fakulteto prevzel v dobri kondiciji, s prepoznavnim učnim načrtom, z veliko željo dijakov po vpisu, ki dva- do trikrat presega kapacitete fakultete. Selekcija je zato zelo velika, dobivamo najboljši kader."

Boste nadaljevali linijo, ki jo je začrtal?

"Politika fakultete je začrtana dobro. Treba je vztrajati pri kakovosti študija, stalnem izboljševanju odnosov med zaposlenimi in postopno povečevati delež zaposlenih."

Medicinska fakulteta je glede tega posebna. Večina ni polno zaposlena, to so zdravniki, ki sicer delajo v praksi.

"Imamo 103 redno zaposlene, dopolnilno 34, pogodbenih pa še 447 sodelavcev. To je 584 ljudi. Želimo povečati delež redno zaposlenih. Res, to so kliniki, večinoma tam zaposleni za sto odstotkov, in z nami potem sodelujejo pogodbeno. Radi bi povečali delež teh, ki so polno zaposleni v zdravstvenih ustanovah za tak odstotek, da bi lahko še naprej redno opravljali zdravniško službo, ob tem pa bi bili vsaj delno zaposleni tudi pri nas. Tako se povečata konsistenca in pripadnost ustanovi. Vendar polne zaposlenosti zdravnikov nikoli ne bomo imeli, to niti ni smiselno. Zdravnik mora delovati v kliničnem okolju, da lahko prenaša svoje znanje in izkušnje na študente. To potrebuje tudi za podaljševanje licence."

Doslej je bilo v Mariboru nepisano pravilo, da internisti vodijo fakulteto, kirurgi pa UKC. Zdaj sta oba z Antonom Crnjacem, direktorjem UKC, kirurga. Kakšne imata kaj skupne načrte? Crnjac je že napovedal več sodelovanja s fakulteto, saj ga je prej pogrešal.

"Zdaj je res prišla kirurška stroka v vodstvo (smeh). S profesorjem Crnjacem sodelujeva že več desetletij. Ko je bil strokovni direktor, sem bil član strokovnega sveta in strokovni vodja ginekološke klinike. Zdaj ko sva oba prevzela novo pozicijo, nameravava sodelovanje fakultete in UKC še poglobiti. Še bolj bova prilagodila vse možne načine sodelovanja učiteljev, ki so zaposleni v UKC. Omogočila jim bova lažje formalne postopke, tudi zaposlovanje v tej ali oni ustanovi. Poskrbela bova tudi za nemoten potek vaj v UKC, kar se je že pokazalo v času epidemije, ko fakulteta ni prekinila učnega procesa."

Študenti so v letu korone izdatno pomagali v UKC.

"Tako je. V času epidemije so prevzeli številne delovne obveze - bili so na vstopnih točkah, na oddelkih, pri operativnih posegih kot asistenti, v urgentnem centru, zdravstvenih domovih, domovih za starejše občane ... UKC se je soočal z veliko kadrovsko krizo in delno so te primanjkljaje pokrili študenti. Čez noč so se organizirali. Rad bi se zahvalil prodekanu študentu Luki Oblaku in vsem, ki so pokazali visoko stopnjo zrelosti in odgovornosti. Razvrščali smo jih na delovišča, za katera so že imeli kompetence. Vse njihovo delo je bilo tudi neprestano pod nadzorom mentorjev. Po drugi strani pa so s tem pridobili številne nove izkušnje, spoznali so delovanje zdravstvenega sistema v izrednih razmerah. Tega se iz učbenikov ne da tako hitro naučiti."

Vaš predhodnik je vedno poudarjal to praktično naravnanost študija medicine v Mariboru. Boste to po izkušnji s covidom še nadgradili?

"Naša fakulteta se razlikuje od nekaterih iz okolice, ker imamo PBL-sistem, 'problem based learning', torej učenje na podlagi problemov. Naši študenti že od prvega letnika obravnavajo konkretne probleme, ki so že klinični, še preden pridejo v kliniko. To bomo še nadaljevali, stopnjevalo se bo v smislu, da bo še več dela v simulacijskem centru, ki je prav tako nemoteno deloval v času korone. Tukaj študentje na modelih pridobivajo veščine in spretnosti, še preden pridejo do pacientov."

Vloga fakultete je tudi širše v mestu. Imate bazen strokovnjakov, ki razvijajo stroko in vodijo raziskave.

"Tako je. Smo tudi velik in pomemben center raziskovanja v Mariboru in širši okolici. Imamo tri močne inštitute - za fiziologijo, za biokemijo in za farmakologijo - in še nekaj manjših inštitutov, ki imajo tudi veliko produkcijo raziskav, tudi svetovno odmevnih razkritij. Imamo še eksperimentalni laboratorij z mišmi …"

… vendar se zdi, da v mestu niste zelo prepoznavni. Morda niste toliko prodorni, ljudje ne slišijo za vaše dosežke. Tudi na aktualne dogodke v mestu se ne odzivate kot kake moralne avtoritete.

"Živimo v okolju, kjer znanstvene dosežke le s težavo prepoznamo kot pozitivne. Morda bi potrebovali piar službo, ki bi bolj seznanjala javnost z našimi rezultati. Kar ne pomeni, da jih ni. So pa dosežki naših strokovnjakov dobro prepoznavni v akademskih krogih, kar dokazujejo številne reference in citati v najprestižnejših znanstvenih revijah, v lokalnem okolju pa številne nagrade in priznanja, ki so jih prejeli na nivoju univerze, mesta in države."

Gre tudi za pomen zaupanja v stroko. V tem delu države imamo slabše rezultate v raziskavah o zdravju v občinah, slabšo odzivnost na nekatere presejalne programe, slabšo precepljenost proti covidu-19 …

"Ključno je povečati zaupanje ljudi. V stroko in tudi v cepljenje, ki je največji dosežek medicine vseh časov. Tukaj bo morda ljudem v pomoč podatek, da imamo stoodstotno precepljenost med študenti šestega letnika medicine - torej med tistimi, ki imajo največ svežega znanja o medicini."

Če se vrneva na fakulteto ... Jeseni se bo začel novi program študija stomatologije. Za začetek ga bodo izvajali vaši kolegi z Reke.

"Projekt je iz leta 2017, ko je direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik podal pobudo tedanjemu dekanu Ivanu Krajncu za ustanovitev tega študija v Mariboru, saj gre za kronično pomanjkanje tega kadra. Problematika je prisotna po vsej Evropi, Slovenija se uvršča v zadnjo tretjino držav po številu zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev, na Štajerskem in v Pomurju pa so razmere še slabše. Zobozdravnik v Sloveniji skrbi za povprečno 1000 pacientov, v Pomurju pa skrbi za 1600 pacientov. Zato je ta študij pomemben za celotno regijo. Prvi dve leti jih bomo lahko izobraževali večinoma z našim kadrom, ker je študij v prvih dveh letnikih predvsem z bazičnimi predmeti, ki jih ima tudi študij medicine. Hkrati imamo na doktorat vpisanih 15 stomatologov, ki bodo v prihodnjih letih doktorirali in pomagali kolegom z Reke. Upamo pa, da se bo v prihodnosti vzpostavila tudi klinika za stomatologijo in maksilofacialno kirurgijo."

Tudi farmacevti so iskan kader. Kako kaže s študijem farmacije? Za to so si tudi prizadevali na MF, a na koncu ni bilo soglasja Nakvisa.

"Program farmacije je v teku. Lani smo umaknili vlogo, da bi jo lahko dopolnili. Ampak to je dobro, saj se lahko zdaj posvetimo študiju dentalne medicine. Bomo pa letos dali znova vlogo v preučitev na Nakvis, in če bo odobrena, bomo program pričeli izvajati v prihodnjem študijskem letu, torej 2022/23. Podobno kot stomatologov v tem delu države primanjkuje farmacevtov, posebno kliničnih. To so tisti, ki skupaj z zdravnikom določajo in ugotavljajo medsebojne učinke delovanja zdravil. Danes, ko ima že skoraj vsak starejši prebivalec več zdravil in ko je starejših ljudi v populaciji že več kot 20 odstotkov, je dobrodošlo, da se ti medsebojni učinki zdravil čim bolje ugotavljajo."

Pri snovanju medicinske fakultete so izhajali iz pomanjkanja zdravnikov. In še vedno jih je premalo. Del težave je v tem, da se izobrazijo tu in nato odidejo čez mejo.

"V Sloveniji primanjkuje okoli 1000 zdravnikov. To dejstvo je staro nekaj desetletij. Medicinska fakulteta je od svoje ustanovitve izšolala okoli 900 zdravnikov. Poleg teh je še okoli 150 zdravnikov opravilo doktorski študij. To je lepa številka za 17 let delovanja. Seveda nekaj zdravnikov odide v tujino. Imamo evropsko direktivo o čezmejnem prehajanju delovne sile, ki je ne moremo z nobenimi formalnimi uredbami ustaviti. Kar je prav. Določena prehodnost mora biti. Vprašanje je torej, kako mlade obdržati tukaj. Odgovor je, da jim je treba omogočiti primerno delovno okolje. In pogoje za bivanje. Večina odhaja zaradi preobremenjenosti in s tem slabših pogojev za delo. Saj se pomanjkanje zdravnikov kompenzira s številom nadur, da je zdravstveni sistem dostopen ljudem 24 ur na dan, 7 dni v tednu. To povzroča izgorelost zdravstvenih delavcev in začarani krog je sklenjen."

Razmišljate še o kakšnem novem študijskem programu?

"Ne, saj smo prostorsko limitirani. Fakulteta je bila grajena za 100 študentov na leto. Letos se bo vpisalo v prvi letnik od 120 do 125 študentov. Potem je tukaj še 20 do 25 mest za dentalno medicino, 30 mest za podiplomce, in če dodamo še 30 mest za farmacevte, smo že pri 200. Pouk imamo že zdaj vsak dan do večera, tudi ob sobotah. Še enega programa si torej niti prostorsko ne moremo privoščiti. Ampak že iščemo rešitve."

Boste širili fakulteto?

"Pobuda je prišla tudi od ministrstva za šolstvo, saj je jasno, da je zaradi deficita zdravstvenega kadra treba povečati kapacitete. Letos smo povečali vpisna mesta za 20 odstotkov. Sprejet je tudi zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvo, po katerem bo država zgradila infrastrukturo za zdravstvo in zdravstvene izobraževalne ustanove."

Ustanovljena je komisija za pripravo izhodišč za širjenje te infrastrukture v Mariboru, v kateri so poleg predstavnikov fakultete še ljudje iz UKC in z občine. So že kakšne konkretne ideje?

"So. Zgraditi nameravamo stavbo za dentalno medicino. Lokacijsko ni še nič dorečeno. Smo šele v fazi iskanja. Potem bomo potrebovali stavbo za farmacijo, ki potrebuje svoje laboratorije. Zgraditi nameravamo tudi znanstvenoraziskovalni center za naše inštitute, ki so zdaj skoncentrirani na majhnem prostoru. S tem bi dali večji zagon znanstvenoraziskovalni dejavnosti v severovzhodni Sloveniji. Pridobili smo kar nekaj denarja za raziskave, to pa vse zahteva dodatne prostore. Poleg tega je naša želja, da ustanovimo medicinsko fakulteto v angleškem jeziku. Naša država je edina v tej okolici, ki nima študija medicine v angleščini. Zanimanja je ogromno. V tem trenutku lahko zapolnimo sto mest. Učitelje tudi imamo. Potrebujemo prostor."

Bi to pripomoglo k povečanju kadra, če pa se nato zahteva visoko znanje slovenščine? To se je že večkrat izkazalo kot težava pri uvažanju zdravnikov iz tujine.

"Imamo širok prostor Balkana, za njih smo mi zanimiva lokacija. In oni ne potrebujejo veliko, da se naučijo jezika. Lahko se takoj vključijo v študij v angleškem jeziku, nato pa se med študijem naučijo slovenščine. Svet ni povsod tako lep, kot je pri nas - zeleno in mirno. Pri nas je kvaliteta bivanja visoka. To vemo vsi, ki smo bili zunaj. Sam sem se v Veliki Britaniji učil ginekološke onkologije. Tri mesece, ampak je bilo dovolj, da sem se lahko vživel in vključil v delo. Videl sem način življenja in družbene razlike, ki so tam zelo velike."

Kako pa je zdaj s stavbo medicinske fakultete? Ali še potekajo sodni postopki, ker je bilo treba vračati denar EU zaradi nepravilnosti pri gradnji?

"Zgodba še ni zaključena. Pri gradnji naj bi bila odstopanja, ki pa so bila vsa potrjena s strani šolskega in zdravstvenega ministrstva. En očitek je bil, da smo namesto kuhinje, ki naj bi bila tukaj po prvotnih načrtih, naredili predavalnico. Danes nam ta pride še kako prav, kuhinja pa bi pomenila dodatne zaposlitve, logistični zalogaj z dostavami, sanitarnimi pogoji, medtem ko je sto metrov stran velika kuhinja UKC Maribor. To je bila torej popolnoma pravilna odločitev. Drugi očitek je bil, da se nismo priklopili na toplotno oskrbo Maribora, temveč imamo bolj ekonomsko racionalno in zeleno energijo s svojo toplotno črpalko. Tudi Evropska komisija je ugotovila, da finančna škoda pri tem ni nastala, pa vendar smo zdaj v neki pravni zanki. Država je EU že vrnila 1,8 milijona evrov, zdaj pa je iz tega nastalo že 3,2 milijona zaradi obresti. In zdaj država sama sebe toži za vračilo tega denarja, kar je paradoks. Dvakrat je bilo že na višjem sodišču odločeno, da ni bilo škode. Zdaj je vrnjeno na nižjo instanco, je torej v teku na okrožnem sodišču."