Iz Štajerca: Prostovoljka, ki povezuje, motivira in osrečuje z jutranjo telovadbo

Pet let mineva, odkar Minka Donik neutrudno vodi skupino Šole zdravja v Razvanju, vadbo na prostem, katere ustanovitelj in idejni vodja je Nikolay Grishin. Junija 2016 jih je bilo trinajst, začele so pod brezo v središču Razvanja, sedaj skupina šteje že 40 vadečih. A ne gre zgolj za telovadbo, za krepitev zdravja, temveč ima tovrstno druženje tudi druge pozitivne učinke. "Medsebojno se podpiramo, spodbujamo, preganjamo osamljenost. K temu sodi tudi skromno praznovanje rojstnih dni po vadbi. Da smo druga drugi velika razširjena oranžna družina, je nedavno ob svoji 80-letnici dejala naša Brigita. Takšne stvari štejejo, takšni lepi trenutki, izrazi naklonjenosti. Ko vidiš, da si nekoga osrečil, aktiviral, je to poplačilo za ves trud," pravi Donikova.

​Lepo je prodajati kruh

Sedaj je torej že več let prostovoljka, nekdaj pa je ob redni službi še delala, da so lahko poplačevali stroške ob urejanju hiše, šolanju otrok in podobno. Na terenu je prodajala ovojni papir, zelišča, majice in življenjska zavarovanja. Za slednje se je tudi precej izobraževala, kar ji je pomagalo pri delu z ljudmi, motiviranju, doda. Družina pa ji je pri tem ves čas stala ob strani. Tudi po upokojitvi v Henklu, kjer je delala v računovodstvu, je bilo zato, ker je bila že prej ves čas aktivna, jasno, da si bo še kaj našla. In je šla delat v Miklavške pekarne. "Prodajala sem kruh, to je bilo nekaj najlepšega. Ko že ob štirih zjutraj diši iz pekarne in ko nato nekoga že navsezgodaj spraviš v dobro voljo," se spominja.

Konec leta 2015 ji je kolegica povedala za telovadbo na Taboru. "Takoj sem rekla, da ne bom plačevala 40 evrov na mesec, kolikor sicer stanejo vadbe, to mi je bilo preveč. A pri Šoli zdravja se plača zgolj letni prispevek 20 evrov. Opogumila sem se in v januarju 2016 pristopila k do takrat nepoznanim damam - telovadkam pri dvorani Tabor - in se nato navadila na vsakodnevno telovadbo," se spominja začetkov. Že čez pol leta so jo v skupinah Tabor in Koroška vrata spodbudile, da bi v domačem Razvanju oblikovala in vodila svojo skupino. "Sprehodila sem se okoli doma krajanov in prostorov društva upokojencev ter opazila lepo brezo. Takoj se mi je to zdel primeren prostor za naša druženja," pove. Ko je prosila za soglasja in v kraju predstavila društvo, so začele.

"Lani se je naša breza sicer posušila, v skupini se pošalimo, da jo je vzela korona. A smo potem prav tako v športnem parku našle platano." Veliko imajo v Razvanju lepih kotičkov, res je lep ta naš kraj, poudari še ob fotografijah drugih lokacij, kjer so ob posameznih priložnostih telovadile. Za mrzle dni jim je uporabnik balona kar sam ponudil, da lahko telovadijo na pokritem igrišču. Najbolj zanesljiv pred dežjem in snegom pa je širok pokrit hodnik med domom krajanov in gasilskim domom.

​Zelo so tudi sicer vpete v dogajanja v kraju, rade se vključujejo, povezujejo v dejavnosti, so tudi članice Društva upokojencev Razvanje, denimo. Obenem se priključijo, odzovejo na kakšna druge pobude. Ko je Športni vikend Maribora, so na Pohorju, ko je začetek kopalne sezone, so na Mariborskem otoku, ko je druženje vseh skupin, so v Mestnem parku ali na Glavnem trgu, izpostavi. Ko je leta 2019 steklo vseslovensko petje ljudskih pesmi, je Donikova poskrbela, da so zapeli v domu krajanov: "Pripeljali smo nekatere starejše, ki ne bi mogli sami priti, in se z njimi povezali pri uri petja, to so res krasni trenutki." Navedeno je le del tega, pri čemer so v minulih letih sodelovale, tudi pomagale s prispevki v dobrodelne namene. Ko bodo v Razvanju v prihodnjih dneh praznovali krajevni praznik, bodo članice Šole zdravja seveda sodelovale pri aktivnostih.

Lani je Donikova za svoje prostovoljno delo dobila tudi posebno priznanje Društva Šola zdravja. "Skupina je celica, motivacija, prijateljstvo! Vodja je le skrita nitka energije, ki vse povezuje," je takrat dejala. Tudi ob tokratnem pogovoru ne pozabi izpostaviti, da so za dobro delovanje skupine zaslužne vse članice, posebej izpostavi Jožico Branilovič, svojo namestnico, s katero se o vsem posvetujeta. Donikova je poleg vodenja domače skupine v minulih letih razširila zavedanje o pomembnosti vadbe za zdravje, dobro počutje tudi v širšo okolico. Najprej je zasnovala še skupino v Limbušu, zatem so v sosednji občini Hoče - Slivnica ob njeni pomoči nastale že tri skupine - v Radizelu, Rogozi in pred kratkim še v Hočah. Vseh skupin v Mariboru in okolici je sicer kar 19. Vodja vseh teh, povezovalni člen v Društvu Šole zdravja pa je Erika Rajšp.

Babica trem vnukom

Prihodnje leto bo 50 let, odkar se je Minka Donik preselila v Razvanje, na domačijo po moževi mami. Z možem imata sina in hčerko, razveseljujejo ju trije vnuki. Še zmeraj nosi v srcu tudi Pleterje na Dravskem polju, od koder izhaja: "Pleterje so moj oltar, rada rečem. V tej mali panonski vasi boš dobrodošel povsod, kjer boš odprl vrata. Še vedno sem Pleterka, tega se ne da izbrisati. Odraščala sem na majhni kmetiji ob starših in bratu. Zaradi očetove invalidnosti - že mlad je ostal brez desne roke - sva bila z bratom že v otroštvu na njivi in travniku vedno v pomoč. Starša sta imela kratko življenjsko dobo, tudi brata je že pri petdesetih iz delovne in ljubeče sredine iztrgala bolezen. Na domačiji je ostala srčna in čudovita svakinja, ki na lep, sproščen način povezuje svojo in družini svojih otrok z nami vsemi. Samo 20 nas je, ampak velikokrat sedemo za skupno mizo." Njen mož je sicer edinec, a imata od leta 1975 prijatelje, s katerimi lahko delita srečo in tudi žalostne trenutke, še izpostavi.