Dolgo časa je bila Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor največja tovarna, saj je bil v njej zaposlen vsak deseti Mariborčan, poleg tega so v njej našli zaposlitev številni okoliški prebivalci. Njen nastanek sega v leto 1941, ko so jo za potrebe vojne industrije začeli graditi Nemci. V njej so izdelovali letalske dele. Sredi leta 1942 je bilo v tovarni zaposlenih več kot 7000 ljudi. Zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov, ki so v začetku leta 1944 povzročili veliko gmotno škodo zlasti na proizvodnih objektih, so Nemci proizvodnjo prenesli v podzemne bunkerje (del rovov je tudi na ogled v Coni Tezno). Tovarno so 8. maja 1945 zasedli Bolgari in povzročili še dodatno škodo, 12. maja pa je prešla v roke enote Knoja, ki je imela za nalogo, da ohrani premoženje zaplenjenega nemškega industrijskega kompleksa.
Povojna obnova je temeljila zlasti na prostovoljnem in udarniškem delu. V proizvodnji so se kmalu preusmerili v izdelavo tovornih vozil. Leta 1946 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno in dobila znameniti logotip - tri kroge in peterokrako zvezdo v sredini -, ki ga je po navdihu enega od vitražev pariške katedrale Notre Dame zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj. Ker je primanjkovalo kadra, so se usmerili v izobraževanje in usposabljanje. Bili so ustanovitelji Industrijske kovinarske šole (IKŠ) ob tovarni, poleg tega so leta 1961 ustanovili razvojni inštitut in ta je z visokousposobljenimi strokovnimi sodelavci odločilno prispeval k samostojnemu proizvodnemu razvoju podjetja. Tistega leta se je tovarna znova preimenovala v Tam in na tržišče je prišlo prvo vozilo, kamionček Tam 2000, ki je v celoti nastalo na podlagi znanja in izkušenj tovarniških strokovnjakov. S svojimi proizvodi so se v 60. letih pričeli širiti tudi v tujino. Proizvodni program so v naslednjih letih razširili še na druge vrste vozil - avtobuse, terenska vozila, specialna vozila.
Prav tako so reševali stanovanjsko problematiko zaposlenih, ponudili so jim najemniška stanovanja ali kredit za individualno gradnjo. Skrbeli so za kulturno, športno, rekreacijsko, turistično udejstvovanje in omogočali zdravstveno oskrbo. Kljub dobremu in kvalitetnemu delu se je tovarna v 80. letih znašla v krizi, iz katere se ni zmogla rešiti. Junija 1996 je bil za Tam po 50 letih obratovanja uveden stečajni postopek, za več tisoč zaposlenih pa se je pričel boj za preživetje.
Več o zgodbi Po sledeh Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor najdete na Kamri. V sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor in Univerzitetno knjižnico Maribor jo je za portal prispevala Mariborska knjižnica. Kamra je portal digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Glavno uredništvo je v Osrednji knjižnici Celje, v večjih slovenskih knjižnicah pa so regijska uredništva. Regijsko uredništvo za Štajersko območje je v Mariborski knjižnici.