Je Maribor prijazno mesto za starejše?

Tatjana Vrbnjak Tatjana Vrbnjak
04.10.2022 16:43

Po oceni mariborske podžupanje Alenke Iskra je Mestna občina Maribor v tem mandatu pri tem, da se prisluhne starejšim, naredila kar nekaj korakov naprej.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Koliko je Maribor prijazno mesto za starejše, je bila tema javne tribune, ki jo je pripravil Svet za starejše Mestne občine Maribor.
Andrej Petelinšek

Koliko je Maribor prijazno mesto za starejše, je bila tema javne tribune, ki jo je ob mednarodnem dnevu starejših pripravil Svet za starejše Mestne občine Maribor. Koncept starosti prijaznega mesta se je začel razvijati na svetovni ravni kot rezultat aktivnosti, ki so se začele v okviru OZN oziroma Svetovne zdravstvene organizacije, je o konceptu oziroma svetovnih programih za starosti prijazna mesta razlagal gerontolog dr. Jože Ramovš. Tam so prepoznali, da se je treba pripraviti na to, da bodo v 21. stoletju starejše generacije vse številnejše, in v 2006., 2007. so v okviru svetovne raziskave starejše spraševali dvoje: kaj v lokalnem okolju za starejše dobro deluje oziroma je starosti prijazno, ter kaj lahko z viri, ki so na razpolago, v svojem okolju realno izboljšajo. Ti dve vprašanji sta še danes temelj razmisleka o starejšim prijaznem mestu. Ramovš je opozoril tudi na starizme (torej stereotipiziranje, zapostavljanje in diskriminiranje starejših ljudi) - gre tako za javni kot subjektivni starizem in v zvezi s slednjim je provokativno dejal: "Starost nam danes smrdi."

Milan Pavliha, zagovornik načela Nič o starejših brez starejših in velik nasprotnik stereotipov o starejših, meni, da se pri nas koncept starosti prijaznih skupnosti v praksi že uresničuje, in sicer na področju ljubiteljske kulture. "Ni govora o letih. Leta so, kot so, kot so dana, izkoristimo jih do zadnjega dne." Opozoril je tudi na jezik, ki je v zvezi s starejšimi nemalokrat slabšalen, žaljiv, in ponazoril: "Nihče se noče poimenovati z besedo starostnik, ampak s tem, kar je - na primer gasilski veteran se bo sam vedno predstavil s činom, ki ga ima oziroma ga je dosegel v gasilski enoti."

Dr. Zmago Turk je po tem, ko je predstavil ortopedske in druge pripomočke za starejše, napovedal, da bo Svet za starejše v Mariboru odprl demonstracijsko sobo, ki bo opremljena z različnimi pripomočki. "Pripomočki izboljšujejo oziroma olajšajo vsakodnevno življenje starejših in omogočajo, da čim dlje živijo v svojem domačem okolju," je poudaril.

   
Andrej Petelinšek

Po oceni mariborske podžupanje Alenke Iskra je Mestna občina Maribor v tem mandatu pri tem, da se prisluhne starejšim, naredila kar nekaj korakov naprej, posebej je izpostavila svet za starejše in napovedala izdelavo strategije socialnega varstva. Direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič pa je opozoril, da so v domu že pred 15 leti pripravili strategijo za dolgotrajno življenje, za katero pa v občini takrat ni bilo posluha. Po njegovih izračunih bi v Mariboru potrebovalo dolgotrajno oskrbo - v najrazličnejših oblikah, od institucionalnega varstva do laične pomoči in pomoči na domu - okoli pet tisoč ljudi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta