Človek pleše že kakšnih 15.000 let. A zadnje leto precej manj. Dejavnost, ki krepi fizično, intelektualno in psihično moč ljudi ne glede na starost, je v koronski epidemiji na odstavnem pasu. Seveda je manj pomembna. Plesne šole delajo v omejenem obsegu. Priljubljeni šolski plesi so bili odpovedani, znamenita četvorka maturantov, ki so maja zasedli ulice mest, je odpadla lani in tudi letos bo enako. Kaj bo z maturantskimi plesi v srednjih šolah in valetami v osnovnih šolah? So na vidiku kakšne alternative, tolažilni scenariji?
Visijo v zraku in nedoločnem času
Rudi Kocbek, vodja mariborske plesne šole Pingi, ki organizira plesne tečaje in zaključne plese za šolarje zlasti po severovzhodni Sloveniji, pravi, da se ravnatelji še odločajo, kako in kaj. Te teme se ne vrtijo na (roditeljskih) sestankih, so jim pa vodstva šol naklonjena, povzema Kocbek. Mladim bi radi omogočili veselje in zabavo. "Ne bi rad, da bi bila še druga generacija prikrajšana za ta lepi, pomembni dogodek," poudarja Kocbek. Pingi je lani izpeljali manj kot pol načrtovanih maturantskih plesov. Štirinajst so jih uspeli izvesti v začetku leta, 20 plesov je bilo zaradi covida-19 prestavljenih na jesen 2020 in nato zaradi vnovičnega zaprtja družabnega življenja odpovedanih.
Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, pove, da so letošnji ples za maturante načrtovali marca, a so ga morali odpovedati in prestaviti v nedoločen čas. Pod pogojem, ko se bo koronska situacija izboljšala. "Mladi niso navdušeni, ampak razumejo," ravnatelj strne odzive dijakov.
Podobno je tudi drugod. Ravnateljica Osnovne šole France Prešeren iz Maribora Marta Otič je dejala, da se s kolegi ravnatelji še dogovarjajo, kakšen zaključek pripraviti za učence zadnjih razredov. Valeta visi v zraku, odvisna je od zdravstvenih razmer v državi in priporočil.
Da "je maturantski ples lep zaključek in bi bilo prav, da ga doživimo kljub situaciji", meni Ajda Rakun, članica Dijaške skupnosti Maribor, dijakinja četrtega letnika II. gimnazije Maribor. Rada bi ga okusila "v klasičnem, tradicionalnem blišču in se za konec podružila s sošolci".
{api_embed_photo}657397{/api_embed_photo}
Debelost, apatija in asocialnost
O tem, zakaj ne bi zaključnih plesov pripravili kje zunaj, na prostem, vodja plesne šole pojasnjuje, da o tem razmišljajo. Vendar "si ne predstavljam maturantskega plesa nekje samo pod streho, na kakšnem trgu, recimo v dežju in maturantskih oblekah". "To bi bila piknik varianta in ves čar bi se izgubil," podobno kot gimnazijka meni tudi Kocbek. Organizatorji prireditev s šolniki preigravajo scenarije, kako pripraviti strnjene plesne vaje takoj po maturi ali po posameznih razredih, kako vključiti priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in izvesti plese magari šele konec junija ali v začetku julija, ko pričakujejo, da bo dovoljeno združevanje do 500 ljudi. Pogrešajo časovnico, ki "jo marsikje v tujini imajo". "Pri nas pa ni niti okvirne časovnice in se niti približno ne ve, kako bo. Starši želijo informacije, ker je maturantski ples načrtovan dogodek in z njim so povezani marsikateri stroški. Saj ne gre kar ad hoc. Na primer v Veliki Britaniji vedo, da bodo z 21. junijem mogoče prireditve za 100.000 ljudi," pripomni šef Pingija.
Poleg raziskav, ki potrjujejo vpliv negibanja v koronskem času na debelost otrok, Kocbek pri mladih opaža tudi znake apatije. Pri odraslih pa zaznava, da so se po enem letu odvadili druženja in prijateljevanja, kar so v skupinah družabnih plesov prej močno prakticirali. Po lanski sprostitvi lockdowna se je v plesne dvorane namreč vrnilo 90 do 95 odstotkov vadečih, letos je bilo povratnikov le 70 do 75 odstotkov, ugotavljajo pri Pingiju. Ljudje so zadržani, zaskrbljeni, imajo pomisleke o zadrževanju v zaprtih prostorih, čakajo cepivo, naštevajo razloge.
Velik izpad v plesnih šolah
Tekmovalni plesalci trenirajo od sredine februarja in se intenzivno pripravljajo na prvenstva. Kontaktna vadba oziroma skupinski plesi še vedno niso dovoljeni. Za rekreativce je v zaprtem prostoru dovoljena vadba do deset ljudi ali do pet parov in na razdalji.
"Kar se tiče družabnega plesa, je zasedenost 20-odstotna," s podatkom postreže Kocbek. Plesi za devetošolce in dijake četrtih letnikov Pingiju namreč predstavljajo velik biznis, 80-odsotni delež v segmentu družabnih plesov.
V podjetju Pingi so leta 2020 beležili 55-odstotni izpad prihodkov glede na leto prej, v društvu 60-odstotni. Nikogar od zaposlenih vaditeljev niso odpustili, koristili so šestmesečno državno nadomestilo za čakanje na delo doma. Prihodnost je negotova. V letu 2021 pričakujejo še globljo luknjo. "Ker nismo izpeljali še nobenih plesnih vaj in maturantskega plesa," razlog navaja Rudi Kocbek. Dodaja, da je za plesne šole poletje mrtva sezona. Četudi bo vlada takrat vpeljala sprostitev druženja, jih to ne bo rešilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
