Boris Jaušovec
Eden od vrhuncev prireditev ob letošnji 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz in ob ponedeljskem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je bilo današnje enajsto mednarodno znanstveno srečanje Vsako leto eno ime. V mariborski Univerzitetni knjižnici ga je pripravil Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Udeležence je po videu pozdravila Erika Fürst. Prekmurska Judinja je grozote Auschwitza, kjer je izgubila očeta, preživela kot otrok. Z njeno pomočjo sta uničevalno taborišče čudežno preživeli še njena mama in starejša sestra. "26. april 1944 je bil moj najbolj tragični dan v življenju. Po našo družino so prišli Madžari, nas odpeljali v soboško sinagogo, nato v Čakovec in Nagykanizso, kjer sem očeta videla zadnjič, in od tam v Auschwitz," je tudi številnim mladim udeležencem, mariborskim gimnazijcem, s platna povedala 89-letna Fürstova. V Maribor ni mogla pripotovati, saj se je bila nekoliko poškodovala.
Direktor Sinagoge Boris Hajdinjak je znanstveno srečanje, na katerem je bilo ducat predavateljev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Srbije, odprl s prispevkom o jugoslovanskih Judih v Auschwitzu. Zato smo ga vprašali, kaj meni o nedavni odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi povojno smrtno obsodbo domobranskega poveljnika Leona Rupnika: "Naj izpostavim Marico Melik. Novembra 1943 so jo 17-letno zgrabili domobranci. Očeta in 14-letnega brata so ji takoj ubili v Kozlerjevi gošči, njo in še 44 žensk pa predali nacistom. V Auschwitz so prispele decembra 1943. Glava tega kolaboracionističnega početja, izročanja Judov in odpornikov nacistom, je bil Rupnik. Žrtve ne morete ločiti od povzročitelja. Melikova, Slovenka, kristjanka in zagotovo ne komunistka, se je iz Auschwitza vrnila, a težka komaj 27 kilogramov. Kmalu je umrla v Valdoltri. Francoski predsednik Emmanuel Macron se zmeraj posipa s pepelom, ko je govor o Vichyjski Franciji. V tej marionetni fašistični tvorbi so francoski policisti tudi izročali Jude Nemcem."
Zgodovinar Ivo Goldstein z zagrebške Filozofske fakultete je predstavil deportacije Judov iz NDH. Po predavanju smo še njemu zastavili vprašanje o Rupniku: "Kaj, ko bi kdo z današnjim pravnimi vatli skušal razveljaviti nürnberške procese zaveznikov zoper vodilne naciste? Kajti tistim obsodbam, nemalokrat smrtnim, bi mogel očitati, da obsojeni niso imeli možnosti pritožbe. Sodba je namreč obveljala na prvi stopnji. Za nameček je razveljavljanje sodb posameznim vojnim zločincem nož v hrbet individualizaciji krivde. Če ni posameznih krivcev, krivda hitro postane kolektivna."
