Nevladni organizaciji Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) in Inštitut za politike prostora (IPoP) sta nedavno pripravili pregled stanovanjskega področja v mestni občini Maribor. Ob predstavitvi pregleda so spomnili na izjavo župana Saše Arsenoviča, "zgled nam je Dunaj, ki že več kot stoletje skrbi za svoj mestni stanovanjski fond", cilj pa javnosti predstaviti alternativne oblike bivanja, predvsem stanovanjske zadruge. V Sloveniji sta namreč prevladujoči obliki bivanja lastništvo stanovanj in najem, ki pa sta, predvsem za mlade, zaradi rasti cen nepremičnin vse večji problem.
Polovica stanovanj starih 50 let in več
Kot še izhaja iz raziskave, so stanovanja v Mariboru precej manjša od slovenskega povprečja. Povprečna uporabna površina namreč znaša 69 m2, medtem ko je slovensko povprečje 81,5 m2. Ker v stanovanju v Mariboru povprečno biva 2,8 osebe, povprečna uporabna površina na prebivalca znaša 24,6 m2, medtem ko je slovensko povprečje 29 m2, dunajsko denimo pa kar 35 m2.
"V Sloveniji še ne obstaja nobena sodobna oblika stanovanjskega zadružništva"
Vse višje so tudi cene stanovanj. Če je bilo še v prvem polletju 2018 za m2 stanovanja v Mariboru treba plačati 1240 evrov, je le dve leti zatem cena narasla že na 1390 evrov. To je sicer še vedno krepko pod slovenskim povprečjem, ki je v istem obdobju znašalo 1920 evrov na m2, in praktično neprimerljivo z Ljubljano, kjer je za m2 bilo treba odšteti še skoraj dvakrat več denarja.
Do stanovanj le dobro situirani mladi
Pregled obeh inštitutov je pokazal tudi, da je približno 3,9 odstotka vseh stanovanj v Mariboru v lasti Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS), ki pa je od leta 2004 do 2018 v povprečju zagotovil stanovanja le za 15 odstotkov prosilcev, ki so upravičeni do neprofitnih stanovanj. Kot enega od razlogov za to JMSS navaja zmanjšanje stanovanjskega fonda zaradi prenizkih neprofitnih najemnin. Te so se sicer letos s spremembo stanovanjskega zakona spremenile, zato je že opaziti povečano dejavnost JMSS, ki, kot je znano, načrtuje gradnjo med 50 in 70 stanovanji za dobro situirane mlade družine v Dvorakovi, razmišlja pa tudi o gradnji manjšega bloka z okoli desetimi stanovanji za mlade na Vrbanski cesti.
Inštituta pri tem menita, da je odločitev za gradnjo stanovanj s tržno najemnino precej nenavadna, saj si bodo ta lahko privoščili le dobro situirani mladi, ki bi verjetno tudi sicer lahko prišli do primernega doma, medtem ko potrebe ranljivejših skupin ostajajo nenaslovljene.
V pregledu inštituta izpostavita še, da bo stanovanjsko problematiko v Mariboru v dobršni meri v prihodnjih letih reševal Republiški stanovanjski sklad, ki je lani pričel graditi 400 stanovanj v soseski pod Pekrsko gorco, leta 2024 pa predvideva še začetek gradnje soseske Novo Pobrežje, kjer načrtuje 430 stanovanj.
Cilj zadrug je zagotavljanje stanovanj, ne dobiček
V obeh inštitutih menijo, da bi tako občina kot država za povečanje dostopnega stanovanjskega fonda morali podpreti ustanavljanje stanovanjskih zadrug, saj bi tako z razmeroma majhnim javnim vložkom zagotovile kakovostna stanovanja za občane.
In kaj stanovanjske zadruge pravzaprav so? Gre za organizacije, kjer se člani prostovoljno povežejo, da bi pridobili primerno stanovanje. S svojimi sredstvi in kreditom, za katerega vso odgovornost in tveganja prevzema zadruga, prenovijo ali zgradijo večstanovanjsko stavbo, v kateri bodo bivali. Glede na potrebe članov obstajajo tri vrste zadrug, najemniške, lastniške ali kombinirane, kjer se stanovanja odkupijo preko najema. Ker je cilj zadrug zagotavljanje stanovanj za svoje člane in ne ustvarjanje dobičkov, se zadružna stanovanja običajno oddajajo in prodajajo po stroškovnih cenah, ki pa so, za razliko od tržnih, dostopne veliko širšemu krogu ljudi. "Žal pa v Sloveniji še ne obstaja nobena sodobna oblika stanovanjskega zadružništva. O tem se govori že veliko let, razvoj stanovanjskih zadrug je sicer že bil v strankarskih programih, tudi koalicijskih pogodbah, žal pa še ni prišlo do tega, da bi se kakorkoli zagotovilo ustrezne pogoje za njihov razvoj. To je tudi razlog, da smo se lotili tega pregleda in podali priporočila tako za občine kot državo in banke ter zadružne iniciative, kako ravnati v prihodnje, da bi se fond dostopnih stanovanj tako v Mariboru kot v vsej Sloveniji v prihodnje vendarle povečal," razlaga Maša Hawlina iz IŠSP.
Primer StanKoopa iz Maribora
V Mariboru stanovanjska zadruga že obstaja, tako imenovani StanKoop je lani ustanovilo osem članov "Zadeva je šele v začetni fazi. Želja je kupiti parcelo in zgraditi objekt, pri čemer se ne bi opirali na državne in občinske subvencije, ampak bi zadevo financirali sami. Šlo bi za najemno zadrugo, najemnine bi bile nekoliko nižje od tržnih, o konkretnih številkah pa je za zdaj nemogoče govoriti. Bi pa prednost vsekakor bila v tem, da kredita ne bi najel posameznik, ampak zadruga, člani pa bi ga potem financirali z najemninami," idejo razlaga članica StanKoopa Kaja Fidler.
Kot še pravi Fidlerjeva, je projekt zamišljen tako, da bi poleg stanovanj v stavbi bilo tudi veliko skupnostnih prostorov, od skupne delovne sobe do kuhinje, jedilnice in coworking prostorov, saj je prav skupnostni in socialni moment pri stanovanjskih zadrugah izjemnega pomena. Več o StanKoopu najdete na njegovem facebook profilu.