Zaprtje vrtcev in šol, socialno-ekonomske stiske in kolektivni strah zaradi epidemije puščajo posledice tudi na duševnem zdravju otrok, ki so ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Otroci in mladostniki so v času življenja na daljavo oropani v prvi vrsti socialnih interakcij in izkušenj, ki vplivajo na njihov razvoj, razlaga Tadeja Batagelj, psihologija iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer v zadnjem obdobju zaznavajo tudi več napetosti znotraj družin, prepirov, celo različne oblike nasilja. "K temu gotovo prispeva tudi spremenjena dnevna rutina z delom in šolanjem od doma," pojasnjuje psihologinja. Bistveno več stresa pa drugi val prinaša tudi zaradi negotovosti glede trajanja in posledic epidemije.
"Starši naj se skušajo osredotočiti na to, kaj je dobro v njihovem življenju, kaj se je dobrega zgodilo čez dan, naj razmislijo, za kaj so hvaležni, pa čeprav so to malenkosti"
Težave s koncentracijo, jokavost, samopoškodbe ...
A to zahtevno obdobje ne vpliva enako na vse otroke. Ti se namreč na trenutne razmere odzivajo zelo različno, kako, je odvisno od njihove starosti, osebnostnih značilnosti in kako so se že v preteklosti soočali s težavami, v največji meri pa od tega, v kakšnem okolju živijo. Več pozornosti in podpore staršev potrebujejo tisti otroci in mladostniki, ki trenutne razmere doživljajo kot bolj stresne. In kako naj starši prepoznajo, da je otrokovo duševno zdravje omajano? Prvi znak je lahko že to, da otrok pri starših išče več pozornosti, odgovarja sogovornica.
Veliko stisk zaradi učnih težav
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor ta čas ostaja odprt. Glavnina svetovanja se je preselila na telefon in prek videokonferenc. Imajo pa v tem zahtevnem obdobju manj obravnav, pri katerih je potreben samo krajši posvet, prevladujejo namreč klici staršev iz družin, v katerih so stiske zelo izrazite. Povečano je povpraševanje po terapijah zaradi tesnobe, anksioznosti, kar nekaj je otrok s paničnimi napadi, veliko stisk je povezanih s šolo in učnimi težavami, vendar ne toliko v smislu razumevanja snovi kot šibke motivacije, težav z zbranostjo, z organizacijo in načrtovanjem, pojasnjuje psihologinja Tadeja Batagelj. Ko rečeno, je več tudi posredovanja zaradi družinskih prepirov in nasilja.
Razumevanje sveta definirata starša
Najranljivejši so otroci, ki so že pred pojavom epidemije živeli v bolj rizičnih okoljih. To so socialno šibke družine ali pa družine, v katerih starši ne znajo izbirati učinkovitih vzgojnih načinov. Skrb vzbujajoče je, da v svetovalnem centru opažajo vse več stisk tudi v dobro situiranih družinah brez predhodnih težav, saj tudi otroci iz takih okolij že popuščajo v šoli, postajajo otopeli in brez motivacije. "Ne glede na to, iz kakšnega okolja otrok izhaja, ne smemo pozabiti, da njegovo realnost in razumevanje sveta definirata starša. Če sta zaskrbljena onadva, bodo otroci in mladostniki situacijo dojemali kot katastrofično," poudarja Tadeja Batagelj.
Kakšne otroke bomo pustili svetu
Kako naj starši v času epidemije poskrbijo za duševno zdravje svojih najmlajših, na enostaven in prikupen način prikazuje infografika, ki nam jo je posredovala mariborska kulturna producentka Tanja Cvitko. Ta navodila za starše je opazila na družbenih omrežjih (deljena so bila z believeperform.com) in s prostovoljci poskrbela za slovenski prevod in priredbo, nato pa jih razposlala vrtcem in osnovnim šolam. Želi namreč, da vsebina doseže čim širši krog ljudi. Kot mamo dveh otrok v času, ko so že drugič letos odrezani od svojih socialnih mrež, jo je prikaz, kot pravi, takoj nagovoril. "Vse napisano že tako vemo, ampak treba je na te pomembne stvari spomniti in opozoriti. V času negotovosti, ko se cel svet globalno resetira in prilagaja na novo miselnost, ko smo bombardirani iz vseh strani z novimi informacijami in ko nas je strah, menim, da moramo za svojo najožjo celico, torej naše otroke, najbolj poskrbeti - vanje dati največ sebe za njihovo duševno zdravje, tudi na račun službe, ekonomske varnosti in lastne komoditete. Kajti ne razmišljajmo toliko, kakšen svet bomo pustili otrokom, temveč kakšne otroke bomo pustili svetu," pravi Cvitkova.
Odgovor, kako naj starši zmanjšujejo oziroma preprečujejo duševno stisko otrok, lahko najdejo tudi v infografiki, ki jo objavljamo, a premalokrat se poudarja, kar je na dlani, pravi psihologinja - otroci bodo mirni šele takrat, ko bodo takšni tudi starši. Številni so sicer soočeni z raznimi pritiski, tudi z izgubo službe, in svojim najmlajšim težko zagotavljajo varno okolje. "Ampak ravno to je tisto, kar otroci potrebujejo. Starši morajo prevzeti svojo vlogo in ne glede na to, v kakšni življenjski situaciji so se znašli, delovati pomirjevalno ter mlademu človeku zagotoviti, da bodo poskrbeli za vse potrebno. Če obdobje epidemije znajo prikazati kot obdobje težkih zahtev, s katerimi pa se bodo spopadli, bodo mladi to na tak način tudi zaznali," poudarja Batageljeva.
Ohraniti upanje in pozitivne misli
Najprej morajo torej mame in očetje poskrbeti za svoje lastno duševno zdravje. V svetovalnem centru priporočajo, da časovno omejijo spremljanje novic, se pri tem osredotočijo izključno na verodostojne vire in se izogibajo govoric. Pomembno pa je tudi, da ohranijo, čeprav na daljavo, stike s prijatelji in znanci, s katerimi delijo svoje skrbi in občutke. Bistveno je, da starši, kljub temu da so doma, nadaljujejo utečeno rutino in da si, sploh tisti, ki delajo od doma in hkrati pomagajo otrokom, zagotovijo ustrezen počitek. Zlasti pa je važno ohraniti upanje in pozitivne misli.
"Vemo, da epidemija v Sloveniji, še posebno pa v njenem severovzhodnem delu, povzroča veliko socialno-ekonomsko stisko. A naj se starši vendarle skušajo osredotočiti na to, kaj je dobro v njihovem življenju, kaj se je dobrega zgodilo čez dan, naj razmislijo, za kaj so hvaležni, pa čeprav so to malenkosti. In naj poskusijo v vse načine soočanja s stresom in tesnobo vključiti tudi svoje otroke in mladostnike. Da so jim torej zgled. Da ne zanikajo resnosti situacije, ampak predvsem kažejo to drugo plat - česa sem se naučil, kaj novega znam zaradi novih razmer. Svojim otrokom in najstnikom pa naj tudi pokažejo, kako se z vsemi občutki soočati," svetuje psihologinja in poudarja, da je ta čas večini družin vendarle prinesel tudi nekaj pozitivnega - ker so več skupaj, so se bolj spoznali in počeli reči, za katere prej ni bilo časa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
