Kljub epidemiji rekordno leto mariborskih občinskih podjetij. Kako jim je to uspelo?

Kljub koronakrizi je za šestimi mariborskimi občinskimi podjetji, ki so se lani združila v Javni holding Maribor, uspešno poslovno leto 2020. Razen Marproma so namreč prav vsa dosegla višje prihodke od načrtovanih, ob tem so tri zabeležila celo najvišji promet v zgodovini, eno pa tudi z naskokom najvišji dobiček. Skupaj je vseh šest podjetij ustvarilo 90,3 milijona evrov prometa in 1,7 milijona evrov dobička, dodatno pa holding še 50 tisoč evrov prometa in 7541 evrov dobička.

Z rezultati poslovanja občinskih podjetij je župan Saša Arsenovič zelo zadovoljen. "Očitno dejstvo, da mestna uprava podjetij ne obremenjuje z nepotrebnimi stroški, in jasna usmeritev, da se vsako podjetje čim bolj učinkovito razvija samo zase, dajeta rezultate. Prav tako kaže, da so bile uspešne tudi nekatere kadrovske menjave na vodstvenih položajih. Bo pa v prihodnje vseeno treba razmisliti tudi o smiselnosti porazdelitve nekaterih javnih gospodarskih služb med podjetji, saj bi te vendarle lahko bile še bolj učinkovite," je komentiral Arsenovič.

Rekorden dobiček posledica epidemije

​Po uspešnosti izstopa Pogrebno podjetje. Medtem ko je zadnjih deset let v povprečju ustvarjalo nekaj več kot 3,5 milijona evrov prometa letno, je lani svoje prihodke povečalo za kar dobrih 20 odstotkov na 4,3 milijona evrov, doslej rekorden dobiček iz leta 2016 (335.950 evrov) pa s 529.164 evri preseglo za kar dobro polovico. Pri tem so več kot polovico prihodkov ustvarili s tržno dejavnostjo. Izjemni poslovni rezultati so predvsem posledica epidemije.

"Leto 2020 je bilo za nas leto izrednih razmer. Čez noč smo namreč morali spremeniti svoje poslovne procese, da smo lahko ob tako velikem številu umrlih za covidom-19 izvedli vse aktivnosti v skladu z najvišjo stopnjo pietete do umrlih in svojcev," razlaga direktorica Lidija Pliberšek. In doda, da poslovni rezultati kažejo tudi na pravilno načrtovanje investicij v preteklosti. "Že v letu 2016 smo namreč zgradili hladilnico za hrambo pokojnikov s kapacitetami za potrebe izrednih razmer in tako bili v času pandemije edini, ki smo bili sposobni izvajati hrambo tako velikega števila umrlih." Dve večji investiciji podjetje izvaja tudi zdaj, v zaključni fazi je gradnja poslovilne dvorane na Pobrežju, s četrto kremacijsko pečjo širijo tudi upepeljevalnico.

Nigrad doslej najvišji promet presegel kar za polovico

Z naskokom najvišji promet v zgodovini je lani ustvaril tudi Nigrad. S 25,1 milijona evrov prihodkov so prejšnjo rekordno znamko iz leta 2018, ko so ustvarili 19,5 milijona evrov prometa, posekali skoraj za tretjino. Ob tem so s 622.250 evri dobička ustvarili tudi četrti najvišji dobiček v zgodovini družbe. Podobno kot Pogrebno podjetje je tudi Nigrad precejšen delež prihodkov, kar 40 odstotkov, ustvaril s tržnimi dejavnostmi. Kot pove direktor Matjaž Krevelj, je za izjemen rezultat med drugim zaslužna prenova Glavnega trga, a ne odločilno: "Uspešni smo bili tudi na številnih drugih razpisih, pri čemer nam je šlo na roko tudi, da je v nekem trenutku veliko gradbišč bilo zelo blizu skupaj, kar nam je nižalo stroške. Ob tem smo za razliko od preteklih let večino dela opravili brez podizvajalcev, prav tako smo vse leto uspešno obvladovali stroške."

​Kljub uspešnemu poslovanju Krevelj z ustvarjenim dobičkom ni najbolj zadovoljen: "Lahko bi bil še večji, a smo morali zaradi nekaterih zgodb iz preteklosti izvesti tudi nekaj slabitev, govorim o čistilni napravi v Lovrencu na Pohorju in počitniških kapacitetah v Biogradu. Brez tega bi dobiček znašal kar 900 tisoč evrov." Večino dobička bo Nigrad porabil za odkup lastnega deleža od DUTB, kar bo podlaga za to, da se bodo lahko končno preoblikovali v javno podjetje.

Rekordne prihodke zabeležila tudi Snaga

Rekordne prihodke je lani zabeležila tudi Snaga, ki je bila še leta 2018 globoko v rdečih številkah, ko je izguba je znašala 1,2 milijona evrov. Promet v minulem letu so v primerjavi z letom 2019 povečali za 13 odstotkov na 19,2 milijona evrov, dobiček pa za četrtino na 201.806 evrov. Kot pravi direktor Franc Dover, je rezultat tudi posledica lanskega dviga cen ravnanja z odpadki, a ne ključno: "Predvsem je posledica za kar okrog 40 odstotkov izboljšanega poslovanja sortirnice, s čimer uspešno znižujemo stroške gospodarskih javnih služb. Uspelo nam je namreč pridobiti razširjeno okoljevarstveno dovoljenje in z ministrstvom za okolje skleniti tri pogodbe za sortiranje odpadne embalaže, s čimer smo pridobili dodatnega pol milijona evrov prometa. Za poslovni izid pa je bila zanesljivo najbolj ključna poravnava s Kostakom in Stadlerjem glede sortirnice, na končni rezultat je vplivala v višini 125 tisoč evrov."

Kot še pove Dover, bi dobiček bil še višji, če ne bi ustvarjali izgube z gospodarskimi javnimi službami: "Na zelenih površinah beležimo 200 tisoč minusa, z zavetiščem za živali skoraj 100 tisoč, v celoti pokrivamo tudi vse stroške zaprtih odlagališč odpadkov, okrog 200 tisoč evrov, čeprav bi to moral biti strošek občin. Snaga torej vsako leto iz tržnih dejavnosti pokrije za okrog pol milijona evrov izgube iz gospodarskih javnih služb." Z lanskim in predlanskim dobičkom je Snagi bilančno izgubo iz leta 2018 uspelo znižati na okrog 880 tisoč evrov, po optimističnem scenariju bi lahko preostanek pokrili v naslednjih dveh letih.

Vodovod z najvišjim dobičkom po letu 2006

Uspešno je lani posloval tudi Mariborski vodovod. Ustvarili so 16 milijonov evrov prihodkov, več so jih doslej ustvarili le še leta 2014 (19,2 milijona). Ob tem so s 176.730 evri ustvarili tudi največji dobiček po letu 2006. Ves dobiček je Vodovod ustvaril s tržnimi dejavnostmi. "Kot veste, se v Mariboru veliko gradi, investitorji pa morajo vse te nove bloke in naselja priključiti na vodovodno omrežje. Ob tem so se mariborska in nekatere okoliške občine lani nekoliko bolj kot v preteklih letih odločale za zamenjavo dotrajanih delov vodovodnih omrežij," razlaga direktor Miran Jug.

​Dodatno so na rezultat podjetja po Jugovih besedah vplivali tudi izboljšani delovni procesi kot tudi zmanjšanje nepotrebnih stroškov. Kot je namreč znano, je Vodovod v preteklosti predvsem za sponzorstva in donacije namenjal veliko denarja, celo več od končnih dobičkov.

Z drugim najvišjim prometom tudi Energetika

Prav tako drugi najvišji promet v zgodovini je lani ustvarila Energetika. Medtem ko so v rekordnem letu 2012 imeli 12,6 milijona evrov prometa, so jih lani zabeležili 11,9 milijona. Je pa Energetika, ki je v zadnjih treh letih ustvarjala rekordne dobičke, v 2019 1,7 milijona, v 2018 1,3 milijona in v 2017 829 tisoč evrov, lani zabeležila le 325 tisoč evrov dobička. Kot pojasnjuje direktor Alan Perc, je dobiček iz poslovanja kljub temu višji od lanskega. "In to za kar okrog 20 odstotkov. Dobiček v omenjenih letih je namreč posledica izplačila dividend iz hčerinskih podjetij, ki pa si ga izplačamo le, ko gremo v večje investicije, teh pa lani ni bilo," je povedal Perc.

V minusu le Marprom

Edini, ki je leto končal v minusu, je mestni avtobusni prevoznik Marprom. Pri 13,7 milijona evrov prometa je ustvaril 132.471 evrov izgube. Marprom je v rdečih številkah že drugo leto zapored, 401 tisoč evrov minusa v letu 2019 je pridelal zaradi slabe zime, lani pa zaradi epidemije.

"Glede na to, da pet mesecev nismo delali, smo lahko še veseli, da minus ni večji. Na srečo smo bili v letu 2019 dokapitalizirani, zato smo še vedno kapitalsko ustrezni," razlaga direktor Bernard Majehnič.