Zora Štok
Renato Kramberger v svoji mesnici na Studencih v Mariboru skrbi, da kupci od njega odhajajo zadovoljni. V vseh 30 letih, kar dela kot mesar, je stavil na iskren odnos med njim in kupci, pravi. Na vprašanje, ali tudi s tistimi sitnimi, odvrne: "Seveda. Kupec je kupec. Sem pa tistim, pri katerih se je že ob vstopu v mesnico videlo, da so sitni, nasmešek na obraz vedno uspel izvabiti s kakšno preprosto šalo in običajno je uspelo. Mesar mora biti gobčen, a poznati pravo mero."
Čeprav sta njegova ded in oče utirala pot tudi tretji generaciji mesarjev v družini (pa tudi nekdanji tast je imel svojo mesnico), sprva ni kazalo, da bo to postal tudi on. "Prvo srednješolsko leto sem opravil v Tacnu, nameraval sem postati policist. Pa sem si po prvem letniku premislil, se vpisal na takratno agroživilsko srednjo šolo in postal mesar. Sem pa bil nekaj časa v rezervni sestavi policije," pove.
Ni mesarja brez anekdote
Vsak pravi mesar pomni tudi kakšno šalo, ki so si jo na njegov račun privoščili kupci ali pa starejši kolegi. "Ko sem bil še vajenec, je v mesnico prišla gospa in rekla, da bi tisto, kar tiča drži gor. Ves zardel sem odšel nazaj mojstra vprašat, kaj bi to bilo. Pa se je na glas zasmejal in rekel: 'Perutnice, poba, perutnice.'"
Cena pride nazadnje
Kako pa so se spreminjali skozi čas? "Zelo zahtevni so. Pred 25, 30 in več leti ni bilo toliko mesa kot zdaj, izbira je zdaj ogromna. Zato je toliko bolj pomemben odnos do strank. Šele po tem sledi kakovost in nazadnje cena," je prepričan. Včasih so rekli, da ni pravi mesar, če stranki ne odmeri vsaj 20 dag več, kot je naročila, pa danes? "Kot vajenec sem se čudil, kako so starejši mesarji na pamet v trenutku izračunali ceno za stehtano meso, tudi če so na tehtnico vse skupaj vrgli in je sprva pokazalo večjo težo, kot je bilo dejansko mesa. Na koncu je bil izračun vedno tak, kot je moral biti. In to so izračunali prej kot jaz vajenec s kalkulatorjem."
Večina zdajšnjih strank ga pozna še iz časov, ko je delal z očetom. "On me je naučil, da nam mora stranka zaupati. To pa si pridobiš tako, da nikdar ne prodajaš tistega, česar tudi sam ne bi jedel." In kakšno meso jemo Mariborčani? Kramberger pravi, da dobro, pravzaprav zelo dobro. "Tudi jaz ne prodajam le slovenskega mesa, nekaj ga kupim na Madžarskem in v Avstriji in je zelo kakovostno. Sam sem bolj skeptičen do uvoza z Nizozemske in iz Belgije, čeprav utegne biti njihovo meso cenejše."
