Lokalne volitve 2018, Ruše: Imeli bodo poklicnega župana

V občini Ruše se za županski stolček potegujejo Tomi Prosnik, Martin Lesjak, Urška Repolusk in Slavko Šterman. Prosnik je neodvisni kandidat, sicer direktor Cezama, in predstavlja nadaljevanje aktualne garniture, saj je sedanji župan Uroš Razpet nosilec njegove liste ZA - Združena akcija. Repoluskova je načelnica ruške upravne enote. Kandidaturo je vložila brez liste ali podpore kakšne stranke. Lesjak je glasbenik, ki kandidira s podporo SD-ja, in je član sedanjega občinskega sveta. Šterman pa je podjetnik, ki zadnjih 35 let dela na področju informatike, kandidira pa s podporo SAB.

Vsi za dom starostnikov

Vsem kandidatom je bistveno, da občina kmalu dobi dom za starejše, so izpostavili na soočenju, ki je potekalo na BKTV. V Rušah je namreč 21,6 odstotka prebivalcev starih nad 65 let. Se pa med kandidati razlikuje pristop k reševanju tega problema. Urška Repolusk bi gradila ali v sklopu podelitve za koncesijo za upravljanje doma starostnikov ali pa bi iskala možnosti v shemah javno-zasebnega partnerstva. "Ruše so edina upravna enota, ki se na razpisu ni potegovala za koncesijo. Če bi bila jaz županja, bi dom že stal," je prepričana. Prosnik je pojasnil, da ne želijo le stavbe, kjer bi starejši imeli posteljo, ampak nekaj več: "Pri tem sodelujemo z državnim Domom Danice Vogrinec, da v Rušah postavimo eno od njegovih enot s pametnim načinom bivanja." Šterman meni, da je treba gledati širše, prek meja ruške občine: "Za gradnjo doma bi se dogovoril z okoliškimi občinami, saj se povsod soočajo s tem problemom." Izgradnja doma je Lesjakova najpomembnejša točka: "V Rušah živi 147 ljudi, ki so starejši od 85 let. Vem, da je veliko Rušanov, ki bi radi bivali v domu, ampak v domačem kraju, saj so stari ljudje na svoj kraj zelo navezani. Želel bi, da bi pri tem sodeloval Dom Danice Vogrinec, ampak če nimajo denarja, moramo iskati druge rešitve."

O čistilni napravi različna mnenja

V občini Ruše je na javno kanalizacijo priključenih okrog 80 odstotkov gospodinjstev, a evropska zakonodaja zahteva vsaj 98-odstotno priključenost na javno kanalizacijo. Nekaj časa do izteka roka še imajo. Po soočenju na BKTV so na Večerovo vprašanje, kako bodo uredili to področje, odgovorili različno. Prosnik edini zagovarja gradnjo lastne čistilne naprave v Rušah, saj dve delujoči mali že imajo, eno nedelujočo bi popravili: "Trenutno je najbolj smiselno, da gradnjo in upravljanje prepustimo koncesionarju. Občina denarja, da bi to upravljala, nima." Lesjak bi ustanovil strokovno skupino, ki bi poiskala odgovore: "Velike čistilne naprave so vedno cenejše kot male. Če je že ta v Dogošah draga, kaj bo šele, če mi malo zgradimo. Ampak naj strokovna ekipa presodi, kakšne finančne posledice prinese katera rešitev." Repoluskova meni, da je finančno najbolj ugodno speljati odpadne vode v čistilno napravo v Dogošah, a dodaja "če bo stroka menila drugače, bom to upoštevala". Šterman pa meni, da je finančno ugodnejša priključitev na večjo čistilno napravo, "saj se tudi morebitni strošek popravila razdeli med sodelujoče občine".