Po dvajsetih letih je občinskim uradnikom in strokovnim službam uspelo sestaviti osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Maribor, krovnega dokumenta, ki določa, kje, kaj in kako se bo lahko gradilo. Nov akt, zadnji je bil sprejet leta 2001, so danes predstavili župan Maribora Saša Arsenovič, podžupana Gregor Reichenberg in Samo Peter Medved, vodja občinske službe za urejanje prostora Maja Reichenberg Heričko, mestni urbanist mag. Tomaž Kancler in dr. Andrej Žižek z ZUM, biroja za urbanizem Maribor. V prihodnjih tednih bo predstavljen tudi občanom in najbrž bo precej odzivov, saj gre za osnovo, ki določa razvoj Maribora.
Stara zelena vizija
"Dokument ne predstavlja revolucije, ampak evolucijo," je dejal podžupan Reichenberg. Nov OPN sledi več kot 20 let stari urbanistični viziji Maribora, zlasti v delu, ki izpostavlja pomen zelenega obroča Maribora oziroma zelenih površin, je povedal Kancler. Prinaša pravila pri načrtovanju prostora in pogoje umeščanja. Žižek je dodal, da je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo, ki presoja vplive na okolje in varovanje narave. Nesprejemljivi posegi v prostor niso bili ugotovljeni.
"Vsak občan bo dobil natančni odgovor, kaj, kje in kako se sme graditi"
"Akt je pripravljen na parcelo natančno. Vsak občan bo dobil natančni odgovor, kaj, kje in kako se sme graditi," je pojasnil mestni urbanist. Nekaj stavbnih zemljišč je bilo prekvalificiranih v kmetijska in obratno. Določena so bila degradirana območja, sive cone v mestu, kamor naj bi se fokusirale investicije. Največ zazidljivih parcel je skoncentriranih v središču Maribora, saj je usmeritev zgoščevanje mesta, določena so območja, kjer bodo lahko nebotičniki. Želja lokalne oblasti je, da spremeni demografsko sliko Maribora, privabi priseljence, zlasti mlade.
Prašičja farma ostaja, Pekarna tudi, Metava postaja kmetijska
Predstavljalci prostorskega načrta so omenili aktualne posege v pripravi in sicer, novo ureditev pokopališča Dobrava ter parka ob Pekrskem potoku, sosesko Tabor, park Sončni dom in postavitev golf igrišča pod Pohorjem. Gramoznica Dogoše ostaja območje proizvodnih dejavnosti in infrastrukture, območje na Metavi, ki je bilo rezervirano za odlagališče nevarnih odpadkov, se vrača v kmetijsko rabo. Za območje kulturnega centra Pekarna, ki jo je občina želela prestaviti v Melje, ni predvidenih sprememb, je zatrdila Maja Reichenberg Heričko. Enako ostaja na Studencih, kjer je prašičja farma, čeprav bi občina tam rada širila stanovanjsko gradnjo. A kmetijsko ministrstvo nasprotuje, da bi spremenili namembnost parcel.
Kje in kako lahko sodelujejo občani
- Javne obravnave OPN, ki se jih lahko udeleži vsakdo, bodo danes ob 17. uri v Narodnem domu, 8. junija ob 17. uri tudi v Narodnem domu, 14. junija ob 17. uri v Domu kulture Pekre in 22. junija ob 17. uri v Osnovni šoli Draga Kobala.
- Pripombe na OPN je mogoče podati do 3. julija ustno ali pisno na javnih obravnavah, preko posebne aplikacije na spletni strani občine, po elektronski pošti ali navadni pošti, ki jo pošljete na občinski sektor za urejanje prostora.
OPN, ki sledi državnim kriterijem in institucijami, se bo v prihodnjih tednih še nekoliko spreminjal. Do 3. julija bo na spletni strani občine in v razstavišču Urban potekala javna razgrnitev, kjer si je mogoče ogledati gradivo. Organizirane bodo še štiri javne obravnave za zainteresirano javnost. Na teh dogodkih bodo zbirali tudi stališča in komentarje občanov. Nato bo občina zavzela stališča do teh pripomb in jih morebiti vključila v OPN. Objavila jih bo tudi na spletni strani MOM.
23. junija je predvidena posebna seja mestnega sveta, na kateri bodo mestni svetniki obravnavali izključno OPN. Ko ga bodo potrdili in bo spisana dopolnjena različica, bo OPN začel veljati. Želja je, da bi to izpeljali še letos.