Mariborski jezuiti so v začetku leta Plečnikovo kapelo, imenovano kapela Srca Jezusovega, v Ljubljanski ulici 13 v Mariboru prodali avstrijskemu podjetju Best in Parking. Ko so se pojavile informacije, da naj bi Avstrijci tam postavili parkirišče in porušili kapelo, je završalo. Zbralo se je nekaj ozaveščenih Mariborčanov in v javnost poslalo spletno peticijo za ohranitev kapele. Do včeraj jo je podpisalo 620 ljudi, še nekaj podpisov imajo na papirju, pravijo.
- Mariborski jezuiti so v začetku leta Plečnikovo kapelo prodali avstrijskemu podjetju Best in Parking.
- Prodana nepremičnina obsega zemljišče in hišo, ne pa Plečnikove opreme (oltarja, prezbiterija itd.), ki naj bi bila še vedno v cerkveni lasti.
- Avstrijci naj bi tam postavili parkirišče in porušili kapelo.
- Mariborska občina ima dve ideji: kapelico ohraniti na obstoječi lokaciji ali zgraditi nov objekt.
Kapela ni kulturni spomenik, je pa notranjost zavarovana
V zgodbi se odpira več vprašanj. Med bolj relevantnimi so, kakšen status, značaj varovanja ima Plečnikova dediščina in kje je zanjo primerno mesto ter kako so opredeljeni prostorski akti. Kapela ni kulturni spomenik, saj je dragocena le njena notranja oprema, ki je ustrezno zavarovana, so pojasnili na zavodu za varstvo kulturne dediščine. In še, čeprav občina ni sprejela novega odloka o kulturnih spomenikih in krovnega občinskega prostorskega načrta, akti narekujejo, da je treba Plečnikovo opremo pred rušitvijo objekta prestaviti.
"Oprema kapele je bila brez naše vednosti odmontirana in premeščena v prostore v škofijski gimnaziji"
Od cerkvene rezidence do vzgojne hiše
Plečnikova kapela v Mariboru ima zanimivo zgodovino. Dvonadstropno hišo z vrtom so jezuiti dobili leta 1932 od Spodnještajerske posojilnice, takrat so tam izpeljali prvo sveto mašo. Arhitekt Jožef Plečnik je hišo spremenil v rezidenco in v pritličju uredil kapelo Srca Jezusovega, tako da jo je podaljšal na obeh koncih - na vzhodu prezbiterij, na zahodu pa podaljšek in vhod. V času druge svetovne vojne so nacisti kapelo zasedli in spremenili v skladišče orožja. Poskus nacionalizacije leta 1949 je duhovščina preprečila. Od 1963, ko je bil ustanovljen Slovenski distrikt Družbe Jezusove, do 2013 je bila tam vzgojna hiša - noviciat. Od leta 2015 pa kolegij Magis, učni in bivalni center za študente z 20 posteljami, in prostor za bogoslužje.
Zavod prijavil občino inšpektoratu
Z nekaj podatki so postregli občinarji in varuhi kulturne dediščine. Iz piar službe župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča razumejo, da ima "objekt tri funkcije, in sicer skulpture (zunanjost objekta), muzejsko funkcijo in liturgično. Jezuiti si želijo posvetiti objekt, kar bi posledično pomenilo možnost nadaljnjega služenja dosedanjemu namenu. Interjer smo spravili na varno v skladišče, ki je bilo potrjeno z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Objekt je bil namreč prazen in s to rešitvijo smo ga ustrezno zaščitili pred vandalizmom, drugimi oblikami uničenja in tudi pred propadanjem zaradi pojava plesni ipd.," so opisali.
Krečič bi kapelo postavil v središče
Dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar in plečnikolog, je nedavno v Večerovem intervjuju predstavil svojo idejo in predlagal, da "je vredno premisliti o novem arhitekturnem okvirju za Plečnikovo kapelo, saj še vedno domuje v nekakšni podaljšani garaži. Predstavljam si, da bi kapeli nekje v središču Maribora določili primerno lokacijo, za njeno zunanjščino pa naj se razpiše vseslovenski arhitekturni natečaj."
Kam postaviti kapelo in interjer?
"Preverjamo dve možni rešitvi," sporoča MOM. "V sklopu prve bi kapelico ohranili na lokaciji (Ljubljanske ulice, op. p.) in jo v načrte ureditve novega lastnika tudi primerno inkorporirali. Druga rešitev predstavlja izgradnjo novega objekta za namen umestitve interjerja. Če bo novo rešitev predstavljala druga lokacija, bi ta bila v neposredni bližini obstoječe. Z novo zgradbo želimo ponuditi tudi več vsebine." Po neuradnih informacijah naj bi preigravali območje na vogalu Magdalenskega parka, ki je blizu obstoječe lokacije kapele.