Načrtovani proračun za prihodnje leto je rekorden in znaša kar 166,1 milijona evrov, okrog 12 milijonov evrov več od letošnjega, doslej prav tako rekordnega proračuna. Pri tem naj bi tekoči prihodki znašali 135,7 milijona evrov, 10,2 milijona občina pričakuje od prodaje Farmadenta, za kar 15 milijonov evrov bi najela kreditov pri bankah in še skoraj 400 tisoč pri državi, proračun pa bo uravnotežila s 4,8 milijona evrov ostanka na računu iz letošnjega leta. Večino kredita, kar 13,8 milijona evrov, bi občina najela decembra 2021, ko bi dolg občine znašal rekordnih 55,2 milijona evrov.
Načrtovani odhodki proračuna 2021 medtem znašajo 158,7 milijona evrov, milijon bo občina namenila za dokapitalizacijo družbe Mestne nepremičnine, 6,4 milijona pa bo šlo za odplačilo dolgov.
Leta 2022 novo zadolževanje
Načrtovani prihodki proračuna za leto 2022 so precej nižji od načrtovanih prihodkov v letu 2021. Proračun je ovrednoten na 141 milijonov evrov, od tega tekoči prihodki na 130,86 milijona, še deset milijonov bo občina najela kreditov pri bankah, za dobrih 200 tisoč evrov se bo zadolžila tudi pri državi.
V letu 2022 bodo mestni inšpektorji in redarji imeli še več dela kot v letu 2021, s pričakovanimi globami in kaznimi naj bi proračun obogatili za kar 1,5 milijona. To je denimo kar dvakrat več, kot znaša lanska realizacija.
Za lastno delovanje kar 56 odstotkov več kot lani
Na prihodkovni strani v oči bodejo pričakovani prihodki od davkov na premoženje (21,4 milijona evrov), bilo naj bi jih namreč za kar dobrih 3,5 milijona evrov več kot lani. Dobre tri milijone več (17,2 milijona evrov) naj bi se v proračun steklo tudi od davkov na nepremičnine, za 270 tisoč evrov več (753 tisoč evrov) kot v letu 2019 pa naj bi občina dobila tudi od davkov na dediščine in darila. Precejšen pritisk mestne uprave lahko pričakujejo tudi inšpektorji in redarji, ti bodo morali v proračun prinesti za skoraj 70 odstotkov več glob in drugih denarnih kazni (1,3 milijona) kot lani (790 tisoč evrov). Bistveno več denarja si občina obeta tudi od prodaje zgradb in prostorov ter stavbnih zemljišč. Medtem ko se je lani v proračun iz naslova prodaje zgradb steklo 813 tisoč evrov, naj bi se jih v letu 2021 za 2,15 milijona. Pri prodaji stavbnih zemljišč je razlika še večja, namesto lanskih 1,4 milijona občina prihodnje leto računa na kar 5,75 milijona. Večji kompleksi zemljišč, ki naj bi bili aktualni za investitorje, so v območjih Ob železnici, v Razvanju in na Teznu.
Pri načrtovanih odhodkih medtem ni mogoče spregledati bistvenega povečanja mase za plače. Če je občina še lani zanje namenila 6,34 milijona evrov, jih bo prihodnje leto že 8,2 milijona. Za okrog 50 odstotkov več naj bi šlo tudi za nadure in delovno uspešnost. Neverjetnih 535 odstotkov več, namesto 217 tisoč iz leta 2019 kar 1,2 milijona evrov, pa bo občina namenila tudi za posebni material in storitve. Tekoči odhodki občine bodo tako v letu 2021 za kar dobrih 56 odstotkov višji kot lani.
- Proračun Mestne občine Maribor za leto 2021 je vreden 166,1 milijona evrov.
- Rekordno bo tudi zadolževanje, prihodnje leto naj bi občina najela 15 milijonov evrov kredita, zadolženost občine ob koncu leta bo znašala 55,2 milijona evrov.
- S prodajo Farmadenta naj bi v proračun steklo kar 10,2 milijona evrov.
- Država naj bi za projekte leta 2021 prispevala enajst milijonov evrov, devet več kot lani.
Več projektov, več denarja od države
In kateri so največji projekti, ki jih bo občina v letu 2021 financirala? 6,33 milijona evrov bo šlo za prenovo zahodne tribune Ljudskega vrta, 5,31 milijona za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave, 4,15 milijona je v proračunu rezerviranih za brv čez Dravo, štiri milijone za začetek investicije v knjižnico oziroma Center Rotovž, 3,96 milijona za Vojašniški trg, 3,62 milijona pa za ureditev promenade v Mestnem parku. Tri milijone evrov bo občina vložila v ureditev nabrežja Drave. Ob tem bo za investicije v vrtce namenila 2,1 milijona evrov, za investicije v šole pa 1,7 milijona. Dobrih 2,5 milijona evrov bo šlo za občinske ceste, v sistem kolesarskih poti bo vloženih 1,3 milijona evrov, za nakupe novih ekoloških avtobusov pa 1,1 milijona evrov.
Zaradi številnih projektov si občina obeta tudi precej več transfernih prihodkov s strani države. Teh naj bi bilo kar dobrih devet milijonov več kot letos in lani, ko se je iz tega naslova v proračun steklo nekaj več kot dva milijona evrov. Največ naj bi država primaknila za sofinanciranje Centra Rotovž, Ljudskega vrta, četrte etape zahodne obvoznice, Vojašniškega trga, promenade v Mestnem parku in brvi čez Dravo.
"Proračuna za prihodnji leti izražata velike ambicije, a hkrati tudi velike možnosti, da določene stvari dosežemo"
Si pa občina v letu 2021 obeta precej manj denarja od svojih podjetij. Če so ta lani v proračun iz naslova dobičkov prispevala 3,6 milijona evrov, bodo drugo leto le še 2,5 milijona. 1,5 milijona bo v proračun nakazal Javni holding Maribor, pol milijona Mariborske lekarne, 552 tisoč evrov pa Farmadent.
Razburja predvsem Farmadent
Večina svetniških skupin proračuna še ni preučila podrobno. Po preliminarnem pregledu pa je Jelka Kolmanič (samostojna svetnica) prepričana, da sta oba proračuna sicer zelo obsežna in finančno "zelo težka", a tudi zelo razvojno naravnana: "Izražata velike ambicije, a hkrati tudi velike možnosti, da določene stvari dosežemo." Stojan Auer (LPR) in Vlado Šega (Levica) ob tem opozorita, da kljub temu da so svetniki že dvakrat zavrnili začetek prodaje Farmadenta, župan to še zmeraj načrtuje.
"Kolikor vem, po poslovniku o isti stvari ne moremo odločati dvakrat," pravi Auer. Šega pa ob tem opozori še na zmanjševanje sredstev za Festival Lent: "Lani je Narodni dom za Lent dobil 300 tisoč evrov, leta 2022 pa naj bi le še 158 tisoč. Gre za čisti osebni problem župana, ki na vsak način želi iz festivala narediti tržno znanost. Tako to ne gre." Da upa, da bo pri tej postavki vendarle še prišlo do kakšnih sprememb, pa pravi direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
