Mariborski mestni svet: Rekorden proračun potrdili, a veliko pripomb, da gre premalo za mestne četrti in krajevne skupnosti

Igor Selan
21.12.2020 21:23
Mariborski mestni svet je v prvem branju sprejel rekorden proračun 2021, ki predvideva zadolževanje za 15 milijonov evrov in prodajo Farmadenta, z večino so potrdili tudi proračun 2022.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Videokonferenčno sejo so v prostorih občine vodili Rosana Klančnik, vodja službe za delovanje mestnega sveta, župan Saša Arsenovič in vodja urada za finance Mateja Cekić. Foto: Tadej REGENT
Tadej Regent

Mariborski mestni svetniki so na zadnji letošnji seji, ki je ponovno potekala na daljavo preko spleta, opravili prvo obravnavo proračunov za prihodnji dve leti in oba tudi potrdili. Kot je znano, je proračun za leto 2021 načrtovan v rekordni višini 166,1 milijona evrov. Da bi lahko v celoti realizirali prihodke, se bo občina zadolžila za kar 15 milijonov evrov in predvidoma prodala svojega veletrgovca z zdravili, družbo Farmadent, od česar naj bi se v proračun steklo 10,2 milijona evrov. Na drugi strani je proračun za leto 2022 bistveno nižji, prihodki znašajo 141 milijonov evrov, večinoma pa so v njem predvideni projekti, ki se bodo začeli že v letu 2021.

Tadej Regent

Zadolževanje veliko, a se občina tudi razdolžuje

Po pričakovanjih so svetniki največ pripomb imeli glede načrtovanih prihodkov, visokega zadolževanja, po mnenju nekaterih neustreznega financiranja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki so deležne premalo pozornosti župana Saše Arsenoviča in dobijo premalo denarja, prodaje Farmadenta, številni pa so opozorili tudi na izjemno slabo stanje otroških igrišč. "Realizacija proračuna 2020 je bila do 31. oktobra 89 milijonov, realen proračun je torej med 105 in 110 milijoni. Od kod vam torej številka 166 milijonov?" je zanimalo Miho Recka (samostojni). Da je podatek glede letošnjega proračuna točen, se je odzval župan Arsenovič: "Vendar projekcije kažejo, da bo realizacija do konca leta okrog 120 milijonov evrov. To je tudi razlog, da je v mestu marsikaj videti. Sicer pa bomo prav z izvedbo takega proračuna lahko počrpali 25,5 milijona evrov evropskih sredstev, kar v preteklih letih ni bil niti slučaj."

Da se bo občina med letoma 2019 in 2022 zadolžila za kar 40 milijonov evrov, pa je opozoril Milan Mikl (NLS). Da je zadolževanje na prvi pogled res veliko, a se občina hkrati tudi precej razdolžuje, je pojasnila vodja urada za finance Mateja Cekić: "Prihodnje leto se bomo razdolžili za 6,4 milijona, podobno tudi v 2022. Takrat bo neto zadolževanje znašalo le 2,6 milijona."

Preverili bodo možnost javno-zasebnega partnerstva

Listo za pravičnost in razvoj je najbolj motila načrtovana prodaja Farmadenta. Primož Juhart je zato predlagal sklep, da iz proračuna 2021 izločijo letni program prodaje, a ga mestna uprava ni dala na glasovanje. So pa zato mestni svetniki potrdili dodatna sklepa Igorja Jurišiča (Stranka mladih - Zeleni Evrope), po katerih mora mestna uprava preveriti, ali so zaposleni v Farmadentu morda sami pripravljeni dokapitalizirati podjetje, ob tem pa mora uprava preveriti tudi možnost javno-zasebnega partnerstva, v okviru katerega naj bi zasebni partner v zameno za lastniški delež dokapitaliziral družbo.

Tadej Regent

Da se bistveno preveč denarja nameni za urejanje centra mesta, premalo pa za posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti, je menilo več svetnikov. "V centru mesta je veliko mestnih četrti, ob tem se ogromno dela na Pobrežju, Taboru … Ne nazadnje pa, če delamo novo knjižnico in stadion, je to prav tako za vse Mariborčane, ne samo tiste v centru," je odgovoril Arsenovič in še enkrat izpostavil izgradnjo 24 kilometrov kanalizacijskega omrežja v naseljih Kamniška graba, Laznica, Limbuš, Pekre, Hrastje, Studenci, Malečnik, Trčova, Celestrina, Metava in Orešje.

Številni svetniki pa so imeli pripombe tudi na slabo stanje otroških igrišč. "Igrala so v resnici slaba, del tega bomo reševali s stanovanjsko gradnjo, del sami, upam, da bomo našli še kak vir, ker jih bo treba urediti vsaj petnajst, da ujamemo tudi ta razvojni zaostanek," se je odzval Arsenovič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta