(MB TEDEN) Mariborska mladinska politika: Sirota Jerica

​Stvari je treba poimenovati s pravimi besedami. Kot cesar nima oblačil, tudi načrtovana gradnja stanovanj za tržno najemnino v Dvorakovi ulici ni pomoč mladim, kot je uradna retorika. To je projekt, ki bo poskrbel za vtis, da javni medobčinski stanovanjski sklad, ki je zaradi težkih finančnih razmer desetletje tekel mrtvi tek, končno nekaj dela, pa četudi mimo svojega osnovnega poslanstva, pomoči najšibkejšim.
Do novih in lepih javnih stanovanj v centru mesta bodo prišli samo tisti mladi, ki imajo dovolj pod palcem in bi si lahko najem uredili tudi kjerkoli drugje. Za vse druge stanovanjska politika še naprej ne le, da nima posluha, ampak je povsem oglušela. Če je namreč predlani medobčinski stanovanjski sklad vendarle objavil prvi razpis za oddajo štirih (!) neprofitnih stanovanj za mlade, lani takega razpisa več ni bilo, letos pa je spet predviden, a, v slogu nove direktorice, za tržne najemnine. Maribor je ravno zaradi stanovanjske problematike že pred dvema letoma izgubil naziv mladim prijazna občina. Očitno zasluženo, saj glede stanovanj (pa tudi veliko drugih zadev) ne sledi niti lastnemu lokalnemu programu mladih. Že leta na stranskem tiru ostajajo tudi ukrepi, ki bi mladim pomagali na trgu dela in znižali statistiko njihove nadpovprečne brezposelnosti in odseljevanja. Čeprav je tu levji delež državni, pa tudi občina do sedaj ni prišla veliko dlje od organizacije konferenc in kariernih sejmov.