(MB-TEDEN) Ni še čas za odpiranje šampanjcev

Ana Lah
31.07.2021 06:06
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janko Rath

Mavrična zastava na pročelju rektorata ob mavričnem juniju. "To je znak, da smo odprta in sprejemajoča univerza v odprtem in sprejemajočem mestu Maribor," je v čustvenem govoru na paradi ponosa v Mariboru dejal prorektor za prenos znanja Univerze v Mariboru Urban Bren.

Sprejetje akcijskega načrta za enakost spolov na mariborski univerzi. "Ženske so vse bolj prisotne na vodilnih delovnih mestih na univerzi in članicah, vodijo raziskovalne projekte in so uspešne mentorice. Delež senatork UM, dekanic in rednih profesoric se je v zadnjem desetletju bistveno povišal in univerza ni več zaznana kot moški klub," piše v sklepnih ugotovitvah o enakosti spolov na UM.

Videti je, da je univerza naredila korak naprej. Od zdaj naprej bo drugače. Ne bo več diskriminacije na podlagi spola ali spolne usmerjenosti. Naredili so, kar so morali, delež žensk na vodilnih položajih se izboljšuje. Uspelo je. Smernice so zapisane, sprejete so bile z odobravanjem. Pa se bodo izvrševale? Seveda, za to bodo poskrbeli dobri, etični in odgovorni ljudje. Pa bodo sankcije, če se ne bodo? Ne. Odgovorni bodo spremljali, "kako dobro jim je šlo".

Ne gre zanikati dejstev, ki jih izpostavlja prorektorica Janja Hojnik. V senatu res sedi več žensk, dekanic je več in tudi število rednih profesoric vsako leto narašča. A kljub temu da gre za izboljšanje, razlogov za slavje ni. Obstajajo še namreč druga dejstva, tista, ki nakazujejo na prevlado žensk v nepedagoškem kadru - kot so recimo čistilke in strokovne delavke. Ali pa to, da mariborska univerza še ni imela rektorice, prorektoric pa je nekje polovica. Dekanic je dobra tretjina, a spet, na nekaterih fakultetah je opaziti prevlado prodekanic. Izjava predsednice visokošolskega sindikata Marije Javornik Krečič, da so ženske večinoma na mestu pomočnic alfa samcev in da zasedajo položaje pomočnic in pridnih mravljic, se zdi na mestu. Zgovorna je tudi izjava znanstvene svetnice Urše Opare Krašovec, da se je število žensk v znanosti v času pandemije zmanjšalo, ker jih je velik delež odvisen od dela pri projektih. Jasno je, da so nestabilne zaposlitve ob krizah vedno prve, ki bodo krizo najbolj občutile. Račun je enostaven: če ni projektov, ni zaposlitev in denarja. Pa usklajevanje družinskega življenja in kariere ter pogoji za napredovanje? Pogoji so za oba spola enaki, startna črta za ženske pa je drugje, prepuščene so same sebi.

Razumemo zaskrbljenost, da bo šlo le za podporo na načelni in pokroviteljski ravni. Komentarji, kot je, da je katera izmed zaposlenih "pridna punca, ki ne pozna sistema" ali pa "90 odstotkov vodljiva", kažejo na miselnost, ki je globoko zakoreninjena, in pričakovati, da jo bo spremenil en papir, je utopično.

Zaradi ukrepov in ciljev, zapisanih na papirju, se morda res zdi, da se je nekaj naredilo. A dokler je izvrševanje prepuščeno obljubam in ni predvidenih sankcij, jim gre zaupati toliko kot predvolilnim obljubam. Pot do enakosti spolov na univerzi je še dolga. Rešijo jo lahko le resne sistemske spremembe na vseh ravneh izobraževanja. Prehitro pride čas, ko zastave in dokumente pospravimo nekam v predal. Ni še čas za odpiranje šampanjcev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta