(MB-TEDEN) To ni prošnja za državni denar

Recimo, da otroka pošljete v trgovino. Napišete mu seznam, kaj mora obvezno kupiti v vrednosti 100 evrov, v žep pa mu daste 71 evrov. Kaj bo naredil? Kradel seveda ne bo, ker ste ga lepo vzgojili, a da bo izpolnil vaša pričakovanja, si bo manjkajoči denar moral ali izposoditi, ali razbiti svoj šparovček, ali prodati čelado za kolo. Da bi si lahko privoščil kakšno igračko, ne more niti sanjati.

V sistemu financiranja lokalnih skupnosti je Mestna občina Maribor kot otrok, ki ga država pošilja v trgovino s premalo denarja že vrsto let. Samo v zadnjih petih letih je dobil kar 85,5 milijona evrov manj za izvajanje zakonskih nalog, kot mu jih je naložila ta ista država. Kako je to možno, ne briga skoraj nikogar v prestolnici ali v državni politiki, ki ima za decentralizacijo vedno lepo odmerjen prostor v predvolilnih programih, a je proces bolj enakomernega razvoja počasnejši od počasnosti. Kot drugo največje mesto je pri tem najbolj tepen Maribor.

​Pa to ni včasih značilno jamranje za te kraje, ampak gole in krute številke, na podlagi katerih bi moralo biti mesto vsaj sredi virtualne vstaje (protestiranje na trgih in ulicah bi bilo ob tej epidemiološki sliki neodgovorno). Ne za to, ker bi pričakovali kaj posebnega ali dodatnega, ampak da bi za stvari s seznama v vrednosti 100 evrov od mame dobili 100 evrov. Ne pogovarjamo se o igračkah, ampak o osnovah. Zgodovinski dvigi povprečnine, s katerimi se po prsih trkajo v Ljubljani, natrosijo Mariboru zgolj nekaj drobtinic, s katerimi se milijonska razpoka ne zapolni niti malo.

Ko so mariborski župan in tu izvoljeni poslanci po urgentnem sestanku zaradi odsotnosti nekaterih pomembnih regijskih projektov v državnih proračunih za naslednji dve leti poslali sramežljivo sporočilo, da so zaskrbljeni, smo razumeli, da so zadeve še odprte. Da bo župan Saša Arsenovič v ozadju diplomatskih odnosov vendarle unovčil SMC-jokerja z lokalnih volitev pri gospodarskem ministru Počivalšku, da bo poslanec vladajoče SDS Dejan Kaloh vse visoko zveneče besede o pripadnosti rodnemu mestu vendarle pretopil v konkretne rezultate in da bodo opozicijski poslanci z amandmaji in javnim pritiskom spomnili, da za sedmimi gorami in sedmimi vodami obstaja eno zelo simpatično mesto ob Pohorju in Dravi. Ker, oprostite, več kot milijarda evrov za Štajersko, kot jo je napovedal minister brez resorja Zvonko Černač, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, se sliši kot pravljica.

Center Rotovž z novo knjižnico, Zdravstveno postajo Tezno in zahodno obvoznico bi že lahko zgradili, če bi država v preteklih letih zgolj izpolnila svoje zakonske obveznosti. Zato Maribor ne prosi za državno sofinanciranje, ampak ga zahteva. Dovolj!